The H - Švicarsko zvezno vrhovno sodišče (Bundesgericht) je še junija letos kanilo izdati svoj lastni sistem za upravljanje dokumentov OpenJustitia pod odprtokodno licenco GNU GPL3. V njem je mogoče najti vse njihove odločitve od leta 1970 naprej, z odprtjem kode pa bi omogočili njihovo uporabo tudi na nižjih sodiščih oz. sodiščih v sosednjih državah. To se ni zdelo pretirano pošteno IT podjetjem, ki so že ponujala svoje (ustrezno drage) rešitve za upravljanje s sodnimi dokumenti, zato s pritožbo blokirala izdajo kode.

Prvo se je izjasnil ponudnik IT rešitev za pravosodje Weblaw. Navrgli so nekaj očitkov o neutemeljenem razmetavanju državnega denarja, češ da bi "bilo primerneje, če bi se Sodišče namesto z vodenjem...

Groklaw - Programski patenti so najverjetneje dobili hud udarec. Zgodilo se je sicer že pred tremi meseci, a je bila novica nekako prezrta.

30. oktobra 2008 je bil v ZDA zaključen sodni proces In re Bilski, kjer je Zvezno prizivno sodišče (ki rešuje vse pritožbe v patentnih zadevah v ZDA) odločilo, da metode in druge neoprijemljive stvari ne morejo biti več kar tako patentirane, temveč da morajo patenti njuno izpolnjevati t.i. kriterij naprave ali transformacije, torej da mora biti ključen del patenta dejanska namenska naprava in/ali fizična transformacija. Čeprav patentna vloga, ki je bila predmet procesa, nima neposredne zveze s programsko opremo (gre za vlogo za patentiranje poslovne metode), proces predstavlja precedens, ki bo imel po pričakovanjih močan vpliv tudi na področje programskih patentov - ker računalnik pač ni namenska, ampak splošna naprava.

Znano je, da je bila ravno patentna zakonodaja v ZDA do nedavnega tista, ki je dovoljevala patentiranje praktično vsega, kar si lahko...

Ars Technica - Podjetje Hop-on poroča, da jim je patentni urad potrdil nekaj patentov, ki med drugim vsebujejo nekatere funkcije, ki se pojavljajo na velikem številu sodobnih mobilnih telefonov. Tako namerava podjetje pošteno priviti kopico proizvajalcev, ki so na svoje izdelke vključili stranske zvočnike za predvajanje MP3 datotek, ali pa opremili telefone z dodatnimi stranskimi gumbi za sprožitev fotoaparata oz. videokamere. Najbrž ste v opisu prepoznali praktično vsak sodoben telefon, česar se veselijo tudi avtorji patenta, saj bi jim to prineslo dosti denarja, a kljub vsemu bi zadeva znala biti sporna, komentirajo pisci na ArsTechnici.

ZDNet - Zvezno vrhovno sodišče ZDA, države ki je najbolj radodarna pri dodeljevanju različnih, tudi programskih patentov, je vzelo pod lupo "očitnost" patentov. Ena od zahtev pri dodelitvi patenta je namreč to, da patentirani "izum" povprečnemu predstavniku stroke ni očiten. Kakšna je bila praksa do sedaj, je vsakomur ki področje vsaj malo spremlja, jasno glede na množico očitno očitnih patentov (sicer pa si lahko nekaj očitnih pogledate na tem spletnem mestu). Seveda je očitnost precej izmuzljiv pojem, posebej ko gledamo obstoječe patente - saj veste: "po bitki je lahko biti general". Sodišče si bo vzelo čas za razmislek do julija 2007, če pa bo prišlo do bistvenih sprememb glede patentabilnosti "očitnih" zadev, se bo marsikomu odvalil kamen od srca. Še originalna novica.

News.com - Po 2-eh letih preverjanja je ameriški patentni urad Microsoftu dokončno dodelil patent za njihov FAT datotečni sistem, ki bi naj bil "inovativen in neočiten".

Kaj to pomeni? Public Patent Foundation (Javna patentna organizacija), ki je skušala spodbiti podelitev patenta opozarja, da bo Microsoft morda začel pobirati licenčnine od vseh, ki uporabljajo ta datotečni sistem. To pa so nekatere distribucije Linux-a, MP3 predvajalniki, USB flash kartice, ki jih uporabljajo fotoaparati, USB ključi, in še in še...

Predsednik ameriške Public Patent Foundation, Dan Ravicher, se s to odločitvijo seveda ne strinja. Njegova organizacija je že leta 2004 trdila, da Micosoft ni izumil tega sistema, ker je bil v uporabi že preden so ga začeli uporabljati tudi oni (tim. prior art). Po njegovem mnenju je bil postopek ponovnega preverjanja patenta pristranski, saj javnost ni mogla spodbijati argumentov Microsofta. A kakorkoli že, odločitev je sedaj (v ZDA) dokončna.

Čudi me le, čemu Microsoft še...

CNet - Naslednja tehnologija, na področju katere se obetajo odmevne patentne tožbe, bo očitno XML. Firma Scientigo meni, da si lasti ključne patente ( 5842213 in 6393426), pogajanja pa so predali podjetju, katerega specializacija je vnovčevanje patentnih zahtevkov. Glede na to, kako popularen je XML zapis na praktično vseh področjih IT, bo gotovo še zanimivo. Izvorna novica.

Le kaj bi nas zabavalo, če ne bi bilo softverskih patentov?

Ars Technica - Kako drugače? Podjetje Eolas je dobilo tožbo proti Microsoftu in dobilo pravice do svojega patenta '906.

Kaj je sploh vsebina tega patenta? Dejansko patent opisuje kako spletni brskalniki (npr. Internet Explorer) uporabljajo zunanje aplikacije. V primeru IE-ja in drugih brskalnikov so to tako imenovani vstavki, ali plug-ini (flash, shockwave, java...). Patent je v bistvu precej nejasno zastavljen in lahko v bistvu zajema katerokoli aplikacijo znotraj brskalnika ki se lahko v obeh smereh pogovarja s strežnikom.

Microsoft je že oznanil, da bodo preoblikovali svoj brskalnik, tako da ne bo več kršil tega patenta, kljub temu, da se zavedajo, da s tem dosti strani ne bo več prikazanih pravilno.

Slo-Tech - Poiskusi sprejema direktive o patentiraju računalniško izvedenih izumov so v državah članicah EU sprožili številne reakcije javnosti. V Sloveniji se je izoblikovala Iniciativa programski patenti, ki je o vprašanju patentiranja računalniško izvedenih izumov organizirala eReferendum v okviru katerega so zbirali podpise posameznikov in podjetij za oz. proti spremembi omenjene direktive.

Za spremembo direktive se je v okviru eReferenduma zavzelo več kot 500 posameznikov in več kot 150 podjetij in drugih organizacij, proti spremembi pa je na omenjeni spletni strani glasovalo sedem posameznikov.

Ker smo na Slo-Techu želeli predstaviti mnenje koga, ki prepovedi patentiranja programsko izvedenih izumov nasprotuje, oziroma tim. programske patente podpira, smo enega izmed podpisnikov zaprosili za mnenje o patentiranju programsko izvedenih izumov. Mnenje navajamo nelektorirano in v celoti.

Slo-Tech - Evropski parlament je (danes) v sredo, 6. julija, na plenarni seji z zgodovinsko večino 648 glasov od 680 prisotnih poslancev zavrnil sprejetje Direktive o računalniško izvedenih izumih znane tudi kot Direktiva o programskih patentih.

Gre za močno zaušnico Evropski komisiji in Evropskemu svetu, ki sta si (ob prišepetavanju lobija multinacionalk) prizadevala, da bi programje v evropski uniji postalo patentabilno.

Več o dogajanju v parlamentu lahko najdete v izjavi za javnost slovenske Iniciative programski patenti. Ta si že dalj časa na vseh nivojih prizadeva informirati domačo politiko in gospodarstvo o škodljivih posledicah patentiranja programske opreme - www.patenti.si

Evropski poslanci iz Slovenije so, razen gospe Jordan Cizelj, glasovali proti. Gospa Jordan Cizelj se je glasovanja vzdržala.

Zanimivo je, da se je ravno včeraj proti programskim patentom opredelila tudi ljubljanska Fakulteta za računalništvo in informatiko!