The Register - Patrick Hulce, raziskovalec in nekdanji Googlov inženir je analiziral programske kodo zunanjih razvijalcev na milijonu najbolj popularnih spletnih strani in prišel do zaključka, da 100 najbolj razširjenih delčkov JavaScripta porabi 59 % časa, ki ga te strani potrebujejo za svoje nalaganje.

Zunanja koda seveda predstavlja le en dejavnik, ki vpliva na nalagalni čas, ob njem pa še prepustnost in zakasnitve v omrežju, velikost datotek in procesna moč same naprave. Hulce je ob tem za The Register pojasnil, da obstaja več vrst zakasnitev, ki jih uporabniki občutimo. Tako so za vizualno zakasnitev, pri kateri se na zaslonu dlje časa ne pokaže nič, največkrat krive latence v omrežju in preobremenjenost vira podatkov. Na drugi strani pa je za zakasnitve, ki vplivajo...

Google - Google si že nekaj časa želi pohitriti nalaganje in uporabo spletnih strani, na kar ciljajo tudi z nekaterimi že predstavljenimi projekti. Najbolj očiten je njihov brskalnik, Google Chrome, za razvoj katerega so se odločili, ker so menili, da drugi brskalniki ne zmorejo prikazovati Javascript vsebin (le-te so močno zastopana v Googlovih aplikacijah) dovolj hitro. Drug primer je bila najava novega spletnega protokola, SPDY, ki naj bi deloval ob protokolu HTTP ter omogočal hitrejše nalaganje spletnih strani. S pohitritvijo nalaganja strani v mislih so zdaj predstavili še tretjo rešitev, svoj javni strežnik DNS.

Prav DNS strežniki so tisti, ki našim brskalnikom povejo, na...

Slashdot - Googlov inženir Aaron Hopkins je napisal zanimiv članek o hitrosti nalaganja spletnih strani.

Hopkins je simuliral povezavo do strani z veliko majhnimi objekti (HTML datoteke, slike, zunanji JavaScript, CSS, ipd.) ter primerjal kako nastavitve brskalnikov ter velikost zahtevka vplivajo na končno obnašanje. Med drugim je ugotovil, da je ozko grlo pri straneh z veliko majhnimi objekti večinoma hitrost oddajanja, ne hitrost prejemanja podatkov. Prav tako je ugotovil, da je hitrost opazno večja, če so statični elementi razdeljeni čez več različnih računalnikov.

The inquirer - Določena nenadzorovana poraba sistemskega pomnilnika je zaradi zapletene programske zasnove, po besedah Bena Goodgerja, vodilnega inženirja ekipe Firefox, sestavni del vseh dosedanjih različic brskalnika. Številna ugibanja uporabnikov Firefoxa o tem, da ima zadnja različica brskalnika resen spominski problem, je Goodger razjasnil v mozillinem blogu s pomočjo parametra browser.sessionhistory.max_total_viewers - nastavitve, ki odreja število trenutno obiskanih spletnih strani shranjenih v pomnilnik.

Firefoxov "problem" je tako v osnovi lastnost brskalnika, ki privzeto shranjuje do 15 obiskanih spletnih strani v pomnilnik (funkcija naprej – nazaj) in v tem primeru ni domneven hrošč. Firefoxov uporabnik lahko z vpisom ničle v omenjeni parameter omeji porabo pomnilnika, vendar na račun daljšega nalaganja spletnih strani (vpis about:config v naslovno vrstico brskalnika odpre skrite nastavitve).

Priljubljenost mozillinega brskalnika je po podatkih francoskih analitikov družbe Xiti...

Slashdot - Da ima Linux močno podporo med tako imenovanimi Open Source skupnostih najbrž že veste. Ravno dobra podpora prej omenjenih skupnosti pa botruje vedno večjemu številu programov, ki so namenjeni Linuxu. Izjeme niso niti spletni brskalniki, ki jih je za ta operacijski sistem na voljo kar nekaj. Manjši predogled teh brskalnikov so opravili na tej strani, kjer so si ogledali njihove odlike in slabosti ter poizkušali podati končno sodbo o tem, kateri izmed peterice Opera-Galeon-Konqueror-Netscape-Mozilla je najboljši. Med drugimi so primerjali tudi hitrost nalaganja strani, ki za marsikaterega uporabnika predstavlja pomemben dejavnik, ki kasneje vpliva na izbiro omiljenega browserja.

ZDNet - Nvidia vsekakor opravlja zelo dobro delo pri promociji NV20... skoraj vsaki dan se pojavi kakšen novi članek oziroma govorica o nasledniku zelo popularnega GTSja. Tokrat nas razveseljujejo pri ZDNetu, kjer so menda dobili dostop do "skirvnih načrtov". Samih specifikacij ne objavljajo, zato pa toliko več govorijo o podprtih tehnologijah in hitrosti. Verjetno najbolj zanimiva informacija je to, da bo hitrost NV20 odvisna od igre, ki jo poganja. V "navadnih" igrah z malo detajli ( veliki trikotniki, preprosta geometrija, mala globina ) bo stvarca "le" dvakrat hitrejša od GF2 Ultre, medtem ko bo v kompleksnih igrah z velik majhnimi trikotniki, zapleteno geometrijo in veliko globino scene tudi do sedemkrat hitrejša! Druga zanimivost je precej izboljšana podpora FSAAju. NV20 naj bi pri mehčanju robov bil kar trikrat hitrejši od Ultre, kar pa naj bi se spet podvojilo pri zelo zapletenih scenah. V glavnem, čip izgleda precej fascinanten, če pa vas zanima več podrobnosti, se odpravite sem!...