Slo-Tech - Te dni je vlada v obravnavanje dobila predlog predlog novega Kazenskega zakonika, ki so ga pripravili na Ministrstvu za pravosodje.
Med drugim je v predlogu naveden tudi 221. člen, ki obravnava napad na informacijski sistem. Člen je zelo podoben obstoječemu 225. členu v sedaj veljavnem Kazenskem zakoniku, predlog, ki ga bo obravnavala vlada pa ima dodan 5. odstavek, ki se glasi:

(5) Kdor poseduje, izdeluje, daje v uporabo, uvaža, izvaža ali drugače zagotavlja pripomočke za vdor v informacijski sistem, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.

Do sedaj je podobno določbo vseboval obstoječi Kazenski zakonik v tretjem odstavku 309. člena (izdelovanje in pridobivanje orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje), ki pa je posedovanje, dajanje v uporabo, itd. pripomočkov za vdor v informacijski sistem kriminaliziral le, kadar je to storjeno z namenom izvršitve kaznivega dejanja.

Novi predlog to "malenkost" izpušča in prepoveduje posedovanje (izdelovanje,...

Slashdot - V ZDA se pripravlja morebitna sprememba predpisov, ki določajo kako naj bi radijske postaje plačale avtorjem oz. založbam nadomestilo za predvajanje njihovih del. Če bo predlog v celoti sprejet, bodo spletne radijske postaje morale namesto za posamezno pesem denarce odšteti za vsako predvajanje posameznemu poslušalcu. S tem bi se zneski nadomestil močno povečali, kar bo večino tovrstnih postaj, ki so ponavadi precej manj finančno sposobne od tistih bolj klasičnih, pahnilo v prepad. V znak protesta bodo mnogi lastniki čez tri dni, 26. junija letos, s tišino opozorili na problem.

Izvorna novica.

RTV Slovenija - Tako poroča RTV Slovenija. Evropska komisija namreč meni, da obstajajo boljši načini za kompenzacije kršenja avtorskih pravic, kot pred kratkim sprejeto nadomestilo za privatno in lastno reproduciranje. O nadomestilu smo seveda poročali tudi tukaj, razvnela pa se je tudi žgoča debata o ustreznosti metode.

Reakcijo iz vladne strani nestrpno pričakujemo!

Slo-Tech - V prejšnji anketi smo vas spraševali, koliko denarcev odrinete za ohišje in napajalnik. Po rezultatih sodeč, vas bolj zanima drobovje, kot pa oklep, saj kar 70% glasujočih za to nameni manj kot 30.000 SIT, preostali pa več kot toliko. Ne gre pa zanemariti dejstva, da je slednjih skoraj tristo, če se že v procentih sliši malo.



Tokrat vas sprašujemo o tem, ali nameravate zaradi Uredbe o nadomestilih za privatno reproduciranje do datuma uveljavitve (21.10.2006) kupiti kakšen prazen medij (trdi disk, DVD, CF/MMC/SD kartico, USB ključ) ali napravo (tiskalnik, skener, DVD zapisovalnik), ki omogoča reproduciranje, in se tako še izogniti plačilu nadomestila....

Slo-Tech - O tem, da je Vlada RS pred kratkim razpravljala o osnutku Uredbe o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje, smo že poročali. Beseda je meso postala in tako je bila v Uradnem listu RS, št. 104/06, z dne 6. 10. 2006, ta uredba tudi objavljena.

Tako lahko do sobote, 21. 10. 2006 (označite na koledarju), opravite nakupe cvetličnih lončkov in travnikov (za neposvečene nosilce podatkov), ne da bi za to plačali nadomestilo (v denarju) po tej uredbi.

Od česa boste plačevali nadomestilo in koliko ta znaša, si preberite v povezani novici, oziroma v Uredbi (500 GB disk, se bo npr. podražil za 4000 SIT, oziroma za vsakih začetih 1 GB zmogljivosti 8 SIT). V kratkem pa lahko pričakujete tudi članek na to temo.

Vesele nakupe!

Slo-Tech - Na Slo-Techu smo že poročali o nameri Vlade, da prenovi sistem nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje. Gre za to, da v zameno za pravico fizičnih oseb do privatnega in arhivov, knjižnic, muzejev ter izobraževalnih in znanstvenih ustanov do drugega lastnega reproduciranja, dobijo avtorji, izvajalci, proizvajalci fonogramov, filmski producenti in založniki (drugo) pravico do nadomestila za tovrstno reproduciranje.

Na ta način se v splošno dobro omejuje absolutna narava avtorske pravice. Ta izjema, kot to sledi iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-200/02-12, z dne 13. 5. 2004, zmanjšuje potrebo po nakupu avtorskih del in verjetnost takega nakupa. Zakonodajalec to nadoknadi tako, da uredi avtorjevo upravičenje do nadomestila za tako, sicer dovoljeno reproduciranje. Nadomestilo je avtorju dolžan uporabnik. Vendar zakonodajalec, življenjsko gledano, ne more zagotoviti plačevanja neposredno od posamičnega uporabnika, a tudi ne izplačila neposredno vsakemu...

Slo-Tech - V Uradnem listu RS 75/2005 z dne 9. 8. 2005 je bil objavljen Pravilnik o izvrševanju uredbe o upravnem poslovanju, ki v 14. členu določa tehnološke zahteve za sprejem elektronske pošte. Drugače povedano: državni organ mora sprejeti elektronsko pošto državljana, če le-ta ustreza zahtevam v 14. členu. V nasprotnem primeru - če elektronska pošta državljana ne ustreza tehničnim zahtevam - pa pač ne.

In kakšne so te zahteve?

14. člen pravi takole: "Pošta, ki jo organ prejeme v elektronski obliki, je skladna s tehnološkimi zahtevami, če je posredovana v enem od naslednjih formatov:
- Formati produktov Microsoft Office (različica "Office 2000" ali starejša): MS Word (.doc); MS Excel (.xls); MS PowerPoint (.ppt);
– Tekstni formati: ASCII, 8bit (.txt, .asc, .dat,...); RTF (.rtf); XML (.xml) (vsebina določena s posamezno aplikacijo);
– Grafični formati: Adobe Acrobat, različica 6.0 ali starejša (.pdf); JPEG (.jpg, .jpeg); GIF (.gif,); TIFF (. tif, .tiff):
– Ostalo: stisnjene datoteke...

Arnes - Pred dnevi so na spletnih straneh Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (ARNES) objavili novico, da po Zakonu o javni rabi slovenščine (ZJRS) ne smejo dopuščati svojim slovenskim uporabnikom predstavljanja in oglaševanja na spletnih straneh samo v tujih jezikih. Omejitev seveda velja samo za spletne strani, ki domujejo na spletnih omrežjih, ki so subvencionirana iz javnih sredstev.

V praksi se za večino uporabnikov ne bo dosti spremenilo, vendar pa ta poteza predstavlja še en pomemben korak v boju za ohranitev slovenskega jezika. Zaradi te omejitve se tudi ne bo moglo zgoditi, da bi kakšen raziskovalni segment iz praktičnosti popolnoma prešel na angleške strani. Seveda pa je vse odvisno od budnosti upraviteljev omrežja.