Slo-Tech - Google se zadnje čase ukvarja z zanimivim problemom. S procesorjev, ki poganjajo njegove strežnike, želi odstraniti operacijski sistem Minix. To pa je precej teže, kot se sliši, saj Minix teče v varnostnem obroču (ring) -3. Res je, Intel je Minix zakopal v čisto vse moderne procesorje in to tako globoko, da ne le da ga praktično ne moremo odstraniti, večina sploh ne ve, da na njihovih računalnikih teče ta drugi, vsemogočni operacijski sistem.

Varnostni obroči so namenjeni točno temu, kar pove ime. Varujejo sistem pred napakami in zlonamerno programsko opremo tako, da nima kar vsak kos kode dostop do vsega. V obroču 0 je jedro operacijskega sistema, ki ima največ privilegijev. V višjih obročih so potem gonilniki (1, 2) in uporabniški programi (3), ki imajo omejene pravice....

Slo-Tech - Če smo že pri visokih obletnicah ... včeraj zvečer je minilo 24 let od Linusove prve javne najave njegovega brezplačnega in odprtokodnega UNIX klona za domače računalnike. Iz nje je ob pomoči številnih zanesenjakov (ter sčasoma tudi podjetij) do danes zrasel moderni in zelo uspešni operacijski sistem GNU/Linux.

Zgodba z njim najbrž ne bi mogla biti bolj drugačna od tiste o nastanku Oken 95 v Redmondu. Linus Torvalds je začel povsem sam, ko je bil še študent računalništva na Helsinški univerzi. Tam se je jeseni 1990 prvič spoznal z UNIX-om (DEC-ovim Ultrixom), ki mu je bil zelo všeč, vendar pa ni tekel na navadnemu smrtniku dosegljivem računalniku. Zato se je odločil, da bo naredil svojo verzijo. Takoj v začetku naslednjega leta je uspel napraskati dovolj denarja za svoj prvi AT PC (Intel 386, 4MB RAMA, 40MB diska) in je v skladu z navodili iz Tannenbaumovega učbenika in njemu priloženega vzorčnega operacijskega sistema Minix začel z eksperimentiranjem. Najprej je spisal preprosti...

Heise - Te dni mineva točno 20 let, od kar je Linus Torvalds začel projekt, ki je popolnoma spremenil svet programske opreme in dojemanje odprtokodnosti. V novičarski skupini comp.os.minix. je 25. avgusta 1991 objavil znamenito sporočilo, v katerem je napovedal razvoj lastnega operacijskega sistema. Dvajset let pozneje jedro operacijskega sistema, za katerega je Torvalds napisal, da je zgolj njegov konjiček, da ne bi nikoli profesionalen kot GNU in da ne bo nikoli prenosljiv na kaj drugega kot x86, poganja naprave vseh velikost od mobilnih telefonov do najhitrejših superračunalnikov na svetu in jedrskih podmornic.

Prva verzija Linux 0.01 je bila dosegljiva 17. septembra 1991, ko ga je Torvalds prenesel na FTP-strežnik in novičarsko skupnost pobaral za mnenje. Tistega...

The Economist - Josh Lerner, profesor investicijskega bančništva na Harvardu, in Mark Schankerman, profesor ekonomije na London School of Economics, sta napisala zanimivo knjigo z naslovom The Comingled Code, ki je izšla pri založbi MIT Press. V sta avtorja natančno obdelala odprto kodo v realnem svetu. Prvi del knjige je posvečen zgodovini fenomena odprte kode in njeni razširjenosti danes, ko jo najdemo v vseh...

Slashdot - Pred davnimi časi, še preden je bil internet množično dostopen, smo za komunikacijo uporabljali tako imenovane elektronske oglasne deske (BBS). Te so umrle še v prejšnjem stoletju. Kasneje so se razširile novičarske skupine (USENET), ki so svoj zenit že prešle, a še vedno kljubujejo spletnim forumom, čeprav vedno težje. Microsoft, na primer, jih ne bo več držal pri življenju.

Redmondski velikan je napovedal, da bodo ukinili približno 2000 javnih in 2200 zasebnih novičarskih skupin, ki so bile namenjene Microsoftovim izdelkom in partnerjem. Z junijem 2010 jih bodo prestavili na forume v sklopu TechNeta, MSDN in Microsoft Answers. Razlog naj bi bil spam, saj so v Microsoftu zapisali, da forumi ponujajo boljši nadzor nad spamom. V zadnjem letu se je število obiskovalcev teh novičarskih skupin prepolovilo, posredno pa Microsoft tudi priznava, da bo vzdrževanje foruma cenejše. Vse skupaj seveda zavito v celofan z besedami, da gre za evolucijo skupnosti in sporazumevanja.

Ubuntu.si - Pred 18 leti, natančneje 25. avgusta 1991, je Linus Torvalds v USENET novičarski skupini comp.os.minix objavil sporočilo, v katerem je najavil, da razvija prost operacijski sistem. Dodal je, da gre zgolj za njegov ljubiteljski projekt, ki verjetno ne bo podpiral nič drugega kot AT trde diske.

Septembra 1991 je nato izšla različica 0.01, ostalo pa je zgodovina. Od tistih časov do danes je otrok precej zrasel, se razširil na strežnike, namenske naprave, namizja, mobilne telefone in superračunalnike, v letu polnoletnosti pa je postal tudi konkurenca prevladujočemu operacijskemu sistemu na namizju, Windows.

S polnoletnostjo pa bo mulc moral prevzeti tudi nekoliko več odgovornosti in še odločneje zakorakati v svet velikih...

TechNet - V zadnjem času prihaja iz programskega giganta iz Redmonda vse več namigov, da želijo zakopati bojno sekiro proti odprtokodni skupnosti.

Že pred časom so napovedali integracijo popularne odprtokodne javascript knjižnice jQuery v VisualStudio, novi spletni iskalnik Bing pa uporablja odprto kodni distribuirani gručni datotečni sistem Hadoop.

Vsekakor je pa presenetljiva njihova zadnja poteza. Včeraj so namreč pod licenco GPLv2 izdali 20.000 vrstic kode. Gre za tri gonilnike, ki optimizirajo delovanje Linuxa na Windows Server 2008 Hyper-V virtualizacijskem strežniku, koda pa naj bi bila vključena v Linux jedro. Ekipa pod vodstvom Sama Ramji bo tudi skrbela za nadaljni razvoj odprtokodnih gonilnikov.

Slashdot - Nizozemska univerza je prejela 2,5 milijona evrov denarja od Evropskega raziskovalnega sveta, s katerim bodo naslednjih pet let delali na razvoju unixovskega operacijskega sistema Minix. Trije raziskovalci in še dva programerja bodo poskušali razviti operacijski sistem, ki bo zanesljivejši in varnejši od Linuxa in Windows. Kot pravi (PDF projekta) profesor Andrew S. Tanenbaum z Vrije Universiteit, ki je tudi avtor Minixa, se bodo osredotočili na avtomatsko razhroščevanje.

Želijo si izdelati operacijski sistem, ki se bo sam popravil, ko bo zaznal napako. Tanenbaum pojasnjuje, da je ključna prednost Minixa majhno jedro operacijskega sistema, v katerega niso vključeni gonilniki, in obsega borih 5000 vrstic kode, kar lahko en programer dojame v kakšnem tednu. V sistemih z monolitnim jedrom, kakršen je na primer FreeBSD, kjer je več milijonov vrstic kode, zraven pa se vrinejo še gonilniki in podobna šara, je praktično nemogoče, da bi posameznik razumel celotno kodo, dodaja Tanenbaum,...

Slashdot - Na Slashdotu poročajo o zanimivem hrošču v Excelu 2007, ki so ga odkrili na Googlovih skupinah. Težav tokrat ne povzroča neka obskurna operacija, temveč množenje.

Opaziti je, da operacija 850 * 77.1 vrne rezultat 100.000 namesto pravilnega 65.535 (0xFFFF v šestnajstiškem sestavu). To pravzaprav ni osamljen primer, saj so našteli cel kup primerov, ki bi morali dati enak rezultat, a namesto tega vrnejo enako napako. Hrošč se v prejšnjih verzijah ne pojavlja. Dodatek: Microsoft je hrošča uradno priznal in pokomentiral.

Slo-Tech - Najbrž vas je zelo malo takšnih, ki za knjigo iz naslova novice še niste slišali. Mnogi med vami ste jo najverjetneje tudi prebrali, žal pa gre za obvezno branje pri enem od bolj osovraženih srednješolskih predmetov, kar pomeni, da je bila v večini primerov okarakterizirana za dolgočasno, še preden je bila odprta. Vsi, ki ste Cankarjevi drami in nje razumevanju posvetili malce več svojega časa, pa gotovo veste, da gre za izjemno delo.

Zgodba govori o življenju ljudi v manjši vasici v času volitev (v tem času jo je tudi najbolje brati). Na začetku drame vsi nestrpno pričakujejo rezultate in se večinoma navdušujejo za levico oz. naprednjake, a so kmalu razočarani. Oblast dobi klerikalna stran, večina njenih prejšnjih nasprotnikov pa se kmalu prelevi v podpornike. Namesto, da bi se uprli in zavzeli za svoja prepričanja, se nenačelno obrnejo po vetru. Trdna ostaneta le glavni junak Jerman in njegov prijatelj Kalander, ki pa žal ne uspeta razsvetliti hlapčevskega ljudstva in zato...

Slo-Tech - Konec prejšnjega meseca, natančneje 25. avgusta 2006, je minilo natanko 15 let od kar je, takrat finski študent, Linus Torvalds na (kdo se še spomni novičarskih skupin) USENETU v skupini comp.os.minix javno naznanil svoj hobi - začel se je ukvarjati z izdelavo operacijskega sistema, podobnega Minixu, ki bo tekel na Intelovi platformi 386. Skupaj s tem obvestilom je javno objavil tudi FTP naslov, na katerem je bila dostopna njegova izvorna koda.

Kaj se je zgodilo v naslednjih 15 letih, bolj ali manj podrobno vemo vsi. Če pa vas zanimajo podrobnosti, kaj se je dogajalo na področju odprtokodnega programja pred in po tem, kako je Linux vstopil v poslovna okolja in kaj je k temu pripomoglo, vam priporočamo branje knjige Rebel Code, Linux and Open Source Revolution. Novinar Glyn Moody v dokaj preprostem, netehničnem jeziku podrobno opisuje zgodovino razvoja odprtokodnega programja, od začetkov Richarda Stallmana in projekta GNU, prek razvoja Linux jedra, do najpomembnejših...

TrueCrypt Foundation - Pri TrueCrypt Foundation so izdali novo različico šifrirnega programa TrueCrypt, in sicer 4.1.

Razlog za izdajo nove različice je odkritje uspešnega napada na verodostojno zanikanje (ang. plausible deniability) obstoja skritih šifriranih particij. Problem in uspešen napad na TrueCrypt je bil opisan na USENETU v oddelku sci.crypt ( sporočilo 5. novembra 2005 ter sporočilo 8. novembra 2005. Če namreč na določen del skrite particije zapišemo posebej pripravljene podatke, je mogoče kasneje šifrirano particijo razlikovati od naključnih podatkov na ostalih delih šifriranega diska.

Pri tem je potrebno poudariti, da napad ne razkrije šifrirane vsebine, pač pa zgolj obstoj skrite particije. Napad je deloval na vseh prejšnjih različicah TrueCrypta, razen pri particijah šifriranih z AES-Blowfish ali AES-Blowfish-Serpent.

Uporabnikom, ki potrebujejo verodostojno zanikanje pri TrueCryptu svetujejo, da si z novo različico ustvarijo nov šifriran disk in podatke iz starega prekopirajo nanj.

Slashdot - Kolikšna je vrednost odprtokodnega jedra Linux? To vprašanje se je porodilo, ko je Jeff V. Merkey na novičarski skupini linux.kernel objavil ponudbo, da za petdeset tisoč dolarjev odkupi linux jedro oz. njegovo kodo v določenem trenutku v času.

Na to ponudbo je Ingo Molnar odgovoril, da bi bil razvoj linux jedra iz "ničle" po izračunu programa za približno oceno vrednosti kode SLOCcount vreden kar 175 milijonov dolarjev. Ko je to opazil avtor programa SLOCcount, David A. Wheeler, se je še sam poglobil v oceno kode in prišel na plan z oceno 612 milijonov dolarjev. Naj samo omenim, da jedro obsega že preko 4,2 milijona vrstic izvorne kode.

To vsekakor ni mačji kašelj, zakaj ne pa si preberite v oceni Davida A. Wheelerja.

News.com - Alexis de Tocqueville Institution (inštitut financiran s strani Microsofta) v 92 strani dolgem poročilu trdi, da študent brez izkušenj pri izdelavi operacijskih sistemov ni mogel narediti Linuxa iz nič v pičlih šestih mesecih. Torvalds naj bi se zgledoval po Minixu, operacijskem sistemu, ki ga je v treh letih napisal profesor Andrew Tanenbaum za svoja predavanja na univerzi Vrije University v Amsterdamu.

"Linus se ni usedel in iz zraka spisal izvorno kodo Linuxa. Imel je mojo knjigo, poganjal je Minix in nedvomno poznal njegovo zgodovino (saj je ta v moji knjigi). Vendar je koda njegova.” , je izjavil Tanenbaum v poročilu o njegovem intervjuju.

Če je Linux res izpeljan iz Minixa, lahko Prentice Hall, ki je izdalo izvorno kodo ter knjige o Minxu, zahteva odškodnino za kršenje avtorskih pravic. Poročilo navaja na desetine milijonov dolarjev storjene škode.

Torvalds je zanikal obtožbe, češ da se je ideje “kradel” od Unixa in mu je Minix služil le kot platforma na kateri je...

Slashdot - Adobovi razvijalci so se pri snovanju nove različice svojega priljubljenega izdelka za obdelavo slik, Photoshop 8 (znan tudi kot CS), očitno še posebej potrudili. Obiskovalec foruma uporabnikov Photoshopa v Windowsu namreč poroča, da z omenjenim programom sploh ni moč odprti slik s podobo bankovca ameriškega dolarja. Enako menda velja tudi za euro, medtem ko oprijemljivh informacij o uspešnosti vgrajenega mehanizma pri drugih valutah še nimamo. Podobno spoznanje je doživel tudi nek drug uporabnik, ki je bankovec sicer odprl, natisnil pa je lahko le njegov del.

Bomo kmalu priča množičnemu upadu ponarejanja denarja?

PC Linux Online - 14. oktobra je minilo 7 let odkar je Matthias Ettrich objavil članek, v katerem je predstavil projekt, ki naj bi se ukvarjal z razvojem grafičnega namiznega okolja za operacijski sistem Linux. Sprva se je projekt imenoval Kool Desktop Environment, a se je kmalu preimenoval v K Desktop Environmet (Namizno okolje K), ki mu po domače rečemo kar KDE. Projekt je hitro zorel in danes je KDE najbolj razširjeno namizno okolje za Linux, deluje pa tudi na drugih sistemih. Nekaj tednov pred izidom različice 3.2 KDE obsega že 4,5 milijona vrstic izvorne kode. Vse najboljše!

Linux Today - Gonilniki za eksotično strojno opremo pod Linuxom so bili svojčas kar precejšen problem, a počasi se se stvari začele obračati na bolje in zadnje čase je podprto takorekoč vse (razen mojega winblowz modema na notebooku... grrr). Tule je interview z Jonathanom Corbetom, soavtorjem knjige Linux device drivers. Človek zelo dobro pozna razvoj Linux jedra v zadnjih nekaj letih in pove veliko zanimivih stvari o tem, kako se bo pisanje gonilnikov razvijalo naprej. Pravi, da bo zelo zanimivo, ko bodo v vseh mrežnih gonilnikih prisotne možnosti 'zero-copy', pa tudi bolj natančno zaklepanje za SMP sisteme bo Linux potiskalo vedno bolj med profesionalne strežniške sisteme. Skratka zanimivo branje.
Mimogrede, če hočete biti vedno na tekočem z razvojem Linux jedra, potem redno preverjajte stran kt.zork.net. Na njej se dobi tedenski povzetek dogajanja na dopisnem seznamu razvijalcev.