Slo-Tech - Tranzistorji so dandanes sestavljeni v glavnem iz silicija, ki mu polprevodniške lastnosti izboljšajo z dopiranjem z elementi z več ali manj elektroni (in dobimo n in p plast), ni pa to samoumevno. V preteklosti so jih izdelovali tudi iz germanija, še danes pa se za nekatere nišne uporabe izdelujejo tudi iz galijevih, arzenovih, indijevih, germanijevih in ogljikovih zvrsti. Obetaven kandidat je tudi indij-galijev arzenid (InGaAs), ki so ga že v preteklosti intenzivno preiskovali, a je širšo uporabnost preprečilo slabše delovanje v nizkem merilu. Moderni tranzistorji so namreč nanometrskih dimenzij.

Raziskovalci z MIT so pokazali, da to poslabšanje ni vrojena lastnost materiala, temveč je posledica oksidnih ionov. InGaAs ima številne zaželene lastnosti, zaradi katerih je dober kandidat za izdelavo tranzistorjev. Omogoča hitro preklapljanje tranzistorjev in delovanje pri nizkih napetostih, kar bi v praksi pomenilo doseganje višjih frekvenc in zmanjšanja porabe električne energije....

Slo-Tech - IEEE (Institute of Electrical and Electronics Engineers) je potrdil standard 802.16m za prenos podatkov po mobilnih omrežjih, ki opisuje naslednjo generacijo WiMax-2. Razvit kot nadgradnja standarda 802.16e, novi standard po več kot štirih letih razvoja podpira hitrosti prenosa podatkov do 300 megabitov na sekundo v smeri proti uporabniku mobilnega telefona.

Vprašanje je, kako se bo WiMax-2 prijel, saj mnogi operaterji na 4G že ponujajo LTE, ki je podoben, a ne povsem združljiv z WiMax-2. Wi-Max je bil še pred leti praktično edini kandidat za podporo v 4G, saj takrat LTE ni bilo še nikjer na vidiku. Toda leta 2007 sta Verizon in AT&T objavila, da bosta podprla LTE v svojih omrežjih 4G in WiMax je začel izgubljati primat. Lani je sicer...

Slashdot - Razvijalci is MIT-ja in Texas Instruments so razvili nov čip, ki je po njihovih besedah tudi do desetkrat učinkovitejši kot trenutno obstoječi čipi. Pri tako visoki energetski učinkovitosti so posebno zanimive nove možnosti, ki jih takšni čipi odpirajo - tako bi se lahko določene naprave (npr. srčni spodbujevalniki) napajale iz toplotnega gradienta človeka ali iz njegove gibanja.



Do takšne učinkovitosti so raziskovalci prišli tako, da so preoblikovali samo vezje - današnji čipi namreč uporabljajo 1 V napetosti, novi pa samo 0,13 V, kar je pomenilo, da so morali raziskovalci na novo...

Forbes - Vse najboljše, dragi PC! 12. avgusta 1981 je IBM poslal na trg predhodnika vseh sodobnih PC-jev, model IBM 5150. Strojne zmogljivosti prvega PC-ja sicer danes izgledajo kot slaba šala, vendar je to izdelek, ki je začel dobo sodobnih osebnih računalnikov. Po ocenah znaša prodaja PC-jev dandanes okoli 200 milijonov kosov letno.

Računalnik je poganjal Intel 8088 procesor pri taktu 4.77 MHz, na voljo je imel 16KB pomnilnika, operacijski sistem pa je dobavljal vsem dobro znan Microsoft in sicer MS-DOS 1.0. Prvi računalniki so za trajni pomnilnik uporabljali še kasetni pogon, disketnik je bil na voljo kot opcija. Za prikaz slike je skrbela CGA "grafična" kartica, ki je lahko pošiljala sliko na TV....

Slashdot - Kolikokrat ste v jezi nad nerazumljivim obnašanjem prisolili eno krepko računalniku? Do sedaj to običajno ni pomagalo, vendar se to utegne krepko spremeniti - vsaj za lastnike IBM prenosnikov, ki obenem za operacijski sistem uporabljajo Linux.

Pri IBM-u so namreč razvili gonilnike za Linux jedro, ki omogočajo uporabo v prenosnike vgrajega senzorja za pospešek. Senzor se vgrajuje v prenosnike serije ThinkPad od leta 2003 in prvotno namenjen zaščiti trdega diska, če prenosnik pade po tleh. Kmalu so se pojavili tudi alternativni načini uporabe tega senzorja in sedaj HDAPS gonilnik za Linux jedro omogoča uporabo "knock-knock" ukazov za nadzor programov, menjavo namizja, 3D izrisovanje nagiba prenosnika... Na razvijalskih straneh je IBM objavil članek z navodili za uporabo senzorja skupaj s kodo Perl skripte, ki omogoča pripravo okolja za vnos ukazov s trkanjem. Omenjeni so tudi Apple Mackbook prenosniki, ki uporabljajo podobno tehnologijo, vendar v članku opisane metode niso...

Slo-Tech - IBM je v sodelovanju z Georgia University predstavil prve tranzistorje na Si-Ge, ki delujejo pri sobni temperaturi na 350 GHz, ohlajeni na 4.5K pa pridejo do 500 GHz !

Demonstracijsko vezje s testnim tranzistorjem, kot sem uspel razumeti iz novičke, ni nič posebnega, a to je le začetek, ki kaže na potenciale. Mimogrede, pri tej frekvenci je valovna dolžina signala največ 0,86 mm in to brez upoštevanja dielektričnih lastnosti Si-Ge, sicer verjetno še vsaj dvakrat manjša!

Proizvajalci pogosto uporabljajo enostavna testna vezja, s katerimi merijo frekvenčno karakteristiko tranzistorja. Te pri iskanju novih materialov in tehnik poskušajo "nafrizirati" na čim višje frekvence in rezultati jim dajejo dragocene podatke o lastnostih osnovnih gradnikov vezja v materialu-osnovi. IBM je že dolgo časa nazaj začel delati na Si-Ge kot zamenjavi za Ga-As, ki je bil opevan kot 10 krat hitrejši naslednik silicija, pa se ni prijel v široki uporabi zaradi drugih problemov, predvsem majhnih...

EETimes - Adi Shamir, raziskovalec na izraelskem Weizmann Institute of Science in eden izmed izumiteljev enkripcijskega algoritma RSA (Rivest, Shamir, Adleman), ki ga uporablja program PGP, je razkril veliko varnostno pomanjkljivost čipov RFID, poroča EETimes.

Shamir je z usmerjeno anteno in digitalnim osciloskopom spremljal porabo energije čipov RFID. Vzorci porabie energije so razkrili, kdaj je čip sprejme pravilno in kdaj nepravilno geslo. Ko namreč čip sprejema nepravilno geslo, porabi večjo količino energije saj v RAM pošlje sporočilo, da naj se zanemari preostali del znakov v nizu za geslo.

Shamir je analizo opravil na sicer neimenovani, a največji blagovni znamki čipov RFID. Razloge za katastrofalno varnost vidi izraelski strokovnjak v veliki cenenosti čipov RFID, ki proizvajalce sili k temu, da povsem zanemarjajo varnostne vidike. Po njegovem mmenju bi bilo mogoče RFID čipe napasti z elektroniko, ki jo vsebuje običajen mobilni telefon.

EETimes - Nippon Telegraph and Telephone Corp. (NTT) ima delujoč prototip polprevodniške naprave, ki deluje pri 81 GHz. Precej obetavno, še posebej, ker je cena diamantov zaradi napredkov v industrijski proizvodnji na zanesljivi poti navzdol. V bližnji prihodnosti za navadne smrtnike to ne pomeni veliko, saj je tehnologija še mnogo predraga, se bo pa rešitev najbrž dokaj kmalu (v nekaj letih) začela uporabljati za satelitsko komunikacijo, ki deluje tudi v deset ali več gigaherčnem območju namesto sedanjih ojačevalnikov, ki delujejo še na pred-polprevodniški osnovi in ne dosegajo zadostnih frekvenc ( zato se za višja frekvenčna območja še vedno uporablja cevne ojačevalnike).

Skratka - diamantni polprevodniki se bodo verjetno kmalu uporabljali za visokofrekvenčne, zahtevne namene. Vendar, ker gre v isto smer tudi tehnologija za široko potrošnjo, se zna zgoditi, da bomo imeli enkrat na mizi računalnike na diamantni osnovi. Več v izvorni novici in NTT-jevi izjavi za javnost.