Slo-Tech - Z vesoljskim teleskopom James Webb (JWST) so odkrili in posneli galaksijo JADES-GS-z14-0, ki je z naskokom najbolj oddaljena znana galaksija doslej. Galaksija je na posnetku stara pičlih 300 milijonov let, merjeno od velika poka. Istočasno so odkrili še njeno sestrsko galaksijo JADES-GS-z14-1, ki je skoraj enako oddaljena. Galaksiji so opazili oktobra lani in januarja letos v programu JADES (JWST Advanced Deep Extragalactic Survey), v katerem proučujejo dogajanje v zelo mladem vesolju, le nekaj sto milijonov let po nastanku.

Ob odkritju je raziskovalce presenetila predvsem svetlost galaksije, zato so bili sprva skeptični, da je res tako oddaljena. Z instrumentom NIRSpec na teleskopu (Near-Infrared Spectrograph) so že lanskega januarja izmerili, da je rdeči premik galaksije približno 14. Hkrati so odkrili še sestrsko galaksijo, s katero sta bili videti dovolj blizu, podobno kot en objekt. Šele ko so oktobra lani še z instrumentom NIRCam (Near-Infrared Camera) galaksijo opazili še...

Wired News - Raziskovalci nano in mikromaterialov se pri svojem delu srečujejo z zanimivimi pojavi, saj se večkrat zgodi, da se v materialih pojavijo podobe, ki spominjajo na umetniška dela.

Vsake pol leta Materials Research Society tako zbere najbolj zanimive fotografije, ki so jih raziskovalci uspeli posneti med delom.

Oglejte si vse finaliste natečaja.

BBC - Raziskovalci britanske univerze St.Andrews so 520 svetlobnih let od Zemlje v ozvezdju Bika odkrili morda najmlajši planet do zdaj. Plinasti velikan, ki je 14 krat večji od Jupitra, kroži okoli manj kot 100.000 let stare zvezde HL Tau in naj bi bil star manj kot 2000 let.



»Pravzaprav ga sploh nismo iskali. Bili smo zelo presenečeni,« je ob odkritju povedala dr. Jane Greaves, raziskovalka na omenjeni univerzi. Znanstveniki so planet odkrili med razsikovanjem velikega diska plinov in prahu okoli HL Tau, ki je zaradi izrazite svetlosti in velikosti, še posebej primerno mesto za iskanje planetov v nastajanju. »Naslednji potrjen najmlajši planet je star 10 milijonov let,« je dodala...

NASA - Znanstveniki so pred štirimi dnevi ob umiranju zvezde zabeležili rekordni izbruh gama žarkov. Velikanska eksplozija, ki je bila od nas oddaljena 7.5 milijard (!) svetlobnih let, je bila tako svetla, da je bilo za kratek čas možno videti njen blisk tudi s prostim očesom.
Iz oddaljenosti v svetlobnih letih lahko sklepamo, da takrat, ko se je eksplozija dejansko zgodila, Zemlja še ni obstajala.



Omenjeni izbruh je sprožil detektorje na samodejnem Nasinem satelitu Swift, s katerim jim je uspelo posneti dogajanje. „Najprej smo mislili, da je nekaj narobe s satelitom,“ je dejal Neil Gehrels...

Schneier.com - Kriminolog Richard Berk iz University of Pennsylvania je s pomočjo podatkov o pogojno izpuščenih zapornikih filadelfijskega oddelka za pogojne izpuste skontruiral model, ki bo skušal odgovoriti na vprašanje, kdo izmed zapornikov bo po odsluženi kazni (ponovno) ubijal.

Računalniški model napovedovanja umorov, ki za osnovo vzame 30 do 40 različnih statističnih spremenljivk, so raziskovalci skonstruirali s pomočjo podatkov iz dvoletne študije. Raziskovalci sicer opozarjajo na problem stopnje lažno pozitivnih rezultatov, kljub temu, pa bodo model pričeli "klinično preiskušati" v začetku prihodnje pomladi, saj začetna testiranja kažejo, da je sistem 40-krat točnejši od obstoječih modelov.

Minority Report, 2002?

NASA - Hubblov vesoljski teleskop, s katerimi smo o vesolju dobili več spoznanj kot s katerikolim drugim vesoljskim teleskopom, je v vesolju že dobrih 16 let. V tem času je preživel padce in velike vzpone, predvsem pa se je izkazal kot nenadomestljivo orodje znanstvene skupnosti. Pa vendarle leta v vesolju naredijo svoje. Tako bi bilo za nadaljnje delovanje teleskopa nujno potrebno zamenjati giroskope (trenutno delata le dva od šestih) in baterije, ki komajda še zadostujejo potrebam teleskopa, poleg tega pa sta zanj že izdelana nova instrumenta, in sicer širokokotna kamera Wide Field Camera 3 in Cosmic Origins Spectrograph za preučevanje zgodovine vesolja. Težava je le v tem, da je popravilo in nadgradnja tega teleskopa možna le s Space Shuttlom, ti pa naj po nesreči raketoplana Columbia februarja 2003 po odločitvi ne bi leteli nikamor drugam kot na Mednarodno vesoljsko postajo.

Danes pa je Mike Griffin iz ameriške vesoljske agencije NASA pokazal več poguma in sporočil, da je odobril...

The Register - V Franciji so se začeli pripravljati na izstrelitev vesoljskega teleskopa, ki sliši na ime COROT. Namen samega teleskopa je iskanje novih planetov na oddaljenih zvezdah. Za razliko od vseh do sedanjih takih poskusov pa bo ta satelit iskal trdne, Zemlji podobne, planete.

Visoko nad motnjami zemljine atmosfere bo ta teleskop iskal rahlo zatemnitev zvezd, ki je posledica prehoda planeta preko zvezdinega diska. Sposoben je zaznati eno stotisočinko spremembe svetlosti zvezde, zahvaljujoč tehnologiji razviti pri ESA. COROT nameravajo izstreliti decembra tega leta. Podrobnosti so na The Register.

Slo-Tech - Meseca maja leta 2005 odkriti mali plutonovi luni sta dobili ime. Ob odkritju so ju katalogizirali kot S/2005 P 2 in S/2005 P 1, prejšnji teden pa je Mednarodno astronomsko združenje (IAU - The International Astronomical Union) potrdilo imena kot Nix in Hydra.

Nix je v mitološkem smislu boginja teme in noči, Hydra pa mitološka pošast v obliki kače z devetimi glavami. Obe luni sta 5000-krat temnejši kot Pluton, a vseeno dovolj svetli, da jih Hubblov vesoljski teleskop jasno razloči.

Luni sta res mali, saj merita 40 in 160...

Slo-Tech - 5. marca se je komet Pojmanski na svoji poti okoli Sonca nahajal najbližje Zemlji (nekaj preko 100 milijonov kilometrov). Trenutno ga je možno opazovati zjutraj pred sončnim vzhodom v ozvezdju kozoroga ( vodič). Svetlost dosega magnitudo 5, torej je komet viden tudi s prostim očesom. Njegov rep je trenutno navidezno dolg več, kot je velika luna, kar je preseglo vsa dosedanja pričakovanja.

Od 5. marca dalje pa se Zemlja oddaljuje od kometa in se bo le-ta manjšal, zato svetujem, da ga astronomski navdušenci opazujejo prvo jasno jutro (morda že jutri).

Komet so prvič fotografirali 29. decembra 2005, da pa gre za komet, pa je prvi ugotovil Grzegorz Pojmanski iz Astronomskega observatorija Varšavske Univerze dne 2....

Hubble Site - NASA je v sodelovanju z ESA, CFHT in NOAO izdala sliko spiralne galaksije, ki je najpodrobnejša doslej. Sestavljena je iz 51 Hubblovih fotografij, ki so bile povezane s pomočjo podatkov iz različnih observatorijev na tleh. Vse potrebne informacije so bili pridobljene med leti 1994 in 2003. Barva galaskije predstavlja vidni spekter in je dobljena s kombinacijo podatkov modrega, zelenega, rdečega ter infrardečega (near infrared) dela spektra, slika pa v originalu meri 16.000 slikovnih pik v dolžino in 12.000 v širino (prilepljena slika je pomanjšana in velika zgolj 290 KB). Če vas zanimajo izvirniki, jih lahko najdete na strani Hubble Site, potrebno pa je opozorilo, da je...

Slo-Tech - Po dolgih letih, prestavljenih in odpovedanih odpravah je bila v četrtek ob 20. uri po našem času kljub nekoliko slabemu vremenu izstreljena ameriška raketa Atlas 5, na njenem krovu pa sonda New Horizons ali po slovensko Nova obzorja, ki bo kot prva letela mimo 5 milijard km oddaljenega planeta Pluton, njegove lune Haron in mogoče tudi mimo katere od dveh novoodkritih lun. Po tem...

Google News - V središču naše galaksije so poleg črne luknje odkrili več ducatov novih zvezd. Zvezde naj bi bile nastale manj kot svetlobo leto stran od črne luknje, kar je presenetljivo, saj so črne luknje ponavadi znane kot uničevalne, omenjena nova odkritja pa so dokazala nasproten primer. Znanstveniki domnevajo, da velike količine plinov, ki so dovolj oddaljene od črne luknje in krožijo okrog nje, lahko pripomorejo k nastanku zvezd.

Odkrila sta jih Sergei Nayakshin z britanske univerze in Rashid Sunyaev z inštituta za fiziko Max Plank v Nemčiji s pomočjo rentgenskega observatorija. Nove zvezde naj...

BBC - Znanstveniki so z 99.999 odstotno verjetnostjo dokazali, da nevtrini, ki jih Sonce odda, na poti do Zemlje spremenijo svoj tip. S tem dokazom so razložili že 30 let trajajočo uganko, zakaj tako malo nevtrinov pride do Zemlje. Podatke za to trditev so dobili v kanadskem observatoriju za nevtrine v Sudburyju. Observatorij je pravi arhitektonski čudež, saj je v obliki 22-meterske krogle (nekje ekvivalent desetnadstropni stolpnici) ter potopljen 100 metrov pod zemljo. V krogli je 1000 ton ultračiste težke vode, ki obkroža še dodatno maso zelo čiste navadne vode - vse to, da zmanjšajo sevanje na absolutni minimum ter zaznajo en nevtrino na uro. S tem objektom so lahko raziskovalci ugotovili, da je število elektronskih nevtrinov, ki pridejo do Zemlje, le del števila, ki jih odda Sonce (okoli 30 odstotkov), kar je, tako pravijo oni, čisti dokaz za to, da nevtrini spreminjajo svoj tip na poti do našega planeta. Klik!