TorrentFreak - Sodeč po svežem letnem poročilu analitske hiše Ipsos je piratstvo na Norveškem v strmem upadu. Ocenjena številka nezakonitih prenosov glasbe je v zadnjih štirih letih upadla za več kot štiri petine, za filme in tv vsebine pa za polovico. In zakaj? Anketiranci so kot glavni razlog navedli prav uvedbo zakonitih alternativ.

Spotify, ki je nastal na sosednjem Švedskem, je na Norveškem na voljo ravno od leta 2008, ko je količina spiratizirane glasbe začela padati. Polovica uporabnikov za storitev tudi plačuje (5 oz. 10 € na mesec v lokalni valuti). Pri filmih in tv-jih je bil padec malce počasnejši, začenši šele lani, ko se je v državo

Ars Technica - Štirje Microsoftovi inženirji s Petrom Biddlom (na sliki) na čelu so deset let nazaj izdali precej kontroverzno študijo The Darknet and the Future of Content Distribution. V njej so predvideli, da še tako sofisticiran DRM sistem ne bo sposoben vzdržati vseh napadov hekerske skupnosti, ter da, takoj bo ko vsaj ena kopija prosta digitalnih spon, več ne bo mogoče ustaviti njene distribucije čez nezakonita omrežja ("darknet"), tipa p2p, bittorrent ali dobri stari sneakernet (prenašanje podatkov z usb ključki in zunanjimi diski). A spet, to ne bo ustavilo založniške industrije, da ne bi vsak drug mesec poskusili znova, kar se bo potem sprevrglo v tehnološko in pravno vojno, v kateri se bodo venomer trudili biti en korak pred pirati, na...

TorrentFreak - Raziskovalci z Univerz Duke in Rice so ugotovili, da DRM škoduje prodaji glasbi in dejansko znižuje dobičke glasbene industrije, kar je ravno obratno od namenov, ki so botrovali njegovi uvedbi. Svoje rezultate so predstavili v znanstvenem članku, ki je objavljen v reviji Marketing Science.

V članku so z matematičnimi metodami kvantitativno ocenili vpliv DRM-ja in ugotovili, da večinoma škodi kupcem po legalnih poteh (pirati tako ali tako pridobijo verzije z odstranjenim DRM-jem), medtem ko na piratstvo ne vpliva oziroma...

Slo-Tech - Razvijalci in založniki iger se proti nelegalnemu kopiranju običajno borijo z DRM, kar pa vznejevolji tudi legalne uporabnike. Toda če DRM ne uporabijo, se običajno morajo sprijazniti s piratiziranjem njihovih iger. Poljski založnik CD Projekt pa je napovedal, da se bodo pri igri The Witcher 2, ki izide maja 2011, neuporabi DRM navzlic proti piratstvu intenzivno borili.

Tako so nas že kar vnaprej obvestili, da bodo lovili vse, ki bodo igro nelegalno sneli z interneta. Marcin Iwiński iz CD Projekta pojasnjuje, da lahko ljudje v velikih državah v primeru kraje igre z interneta pričakujejo pismo pravnih služb, s katerim jih bodo obvestili o globi. Postopek je sicer zagoneten, saj mora odvetniška pisarna stopiti v stik s stranmi za torrente, ki jim posredujejo...

ComputerWorld - Japonska kibermafija je vzpostavila novo različico izsiljevanja, kjer računajo na sram. Na priljubljeno omrežje za deljenje datotek na Japonskem Winny so postavili trojanskega konja, ki se pretvarja, da je namestitveni program za igre za odrasle iz žanra hentai (to je pornografska verzija animejev). Med namestitvijo mora uporabnik vnesti vrsto osebnih podatkov, med njimi ime, rojstni datum, telefonsko številko, e-naslov, ime delodajalca, gesla itn. Po namestitvi program poleg vnesenih podatkov prebrska trdi disk in si zabeleži vsebine zaznamkov v brskalnikih, nato pa vse skupaj pošlje na neko spletno stran. Žrtve nato dobijo elektronsko pošto, v kateri jih podjetje Romancing obvesti, da so kršili avtorsko pravo. Če želijo obremenjujoče informacije spraviti s spletnih strani, morajo plačati 12 evrov.

Kdor je nasedel prvi potegavščini, so zanj pripravili še nadaljevalni program. Program namreč na disk prenese tudi tri datoteke MP3, ki jih na neki drugi strani zlikovci prodajajo za...

Ars Technica - Nov osnutek pravil (PDF) o nevtralnosti interneta, ki ga je pripravila ameriška Zvezna komisija za telekomunikacije (FCC), buri duhove. Kot pravi neprofitna organizacija Electronic Frontier Foundation (EFF), je problematična dikcija, ki od ponudnikov interneta (ISP) ne zahteva omogočanja prenosa nelegalnih vsebin ali nelegalnega prenosa vsebin. Z drugimi besedami: ISP-ji so izvzeti iz zahtevka po nevtralnosti, če trdijo, da določene vsebine blokirajo, upočasnjujejo ali kako drugače pohabljajo zaradi ilegalnosti. Vse skupaj je v pravilih nedvoumno definirano z besedami, da nimajo nobenega namena ščititi nezakonitih dejavnostih v teh pravilih.

Fred von Lohmann, odvetnik...

CNet - Zadnja žrtev ameriške organizacija RIAA v boju proti nelegalnim razpečevalcem avtorsko zaščitenih vsebin je postala spletna stran Usenet.com. Ta teden je namreč ameriško sodišče razsodilo v prid stanovske organizacije glasbenikov, je ta zapisala na svojih straneh. Usenet.com je spletna stran, ki uporabnikom omogoča medsebojno izmenjavo datotek, seveda tudi glasbenih, za mesečno pristojbino 19 dolarjev. Za razliko od omrežij P2P pa je tu prenašanje omejeno na en sam strežnik.

V sodbi je sodišče zapisalo, da je spletna stran kriva za kršitve avtorskih pravic in da ne more zaprositi za zaščito kot v primeru Sony Betamax. Dodajajo, da podjetje ne more biti soodgovorno za kršitve avtorskih pravic, če za njihovo napravo obstajajo pomembni načini uporabe, ki ne kršijo avtorskih pravic (primer Sony). Pri Sonyju se s prodajo odnos podjetja do kupca prekine (razen za garancijo), medtem ko odnos z uporabniki strani Usenet.com traja ves čas uporabe.

Slo-Tech - Kot poročajo na BBC, sta včeraj dva stalna odbora Evropskega parlamenta, za Notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO) ter za Industrijo, raziskave in energetiko (ITRE), obravnavala osnutek pravil t.i. "telekomunikacijskega paketa" (Telecom Package oz. Telecom Framework), ki naj bi določila pravila za poenotenje zakonodaje na področju pravic potrošnikov na področju telekomunikacij na ravni celotne Evropske unije.

Osnutek pravil so pripravili z namenom poenotiti telekomunikacijski trg, kar naj bi olajšalo investicije v telekomunikacijski sektor ter poenotilo pravice potrošnikov.

Vendar pa se je v predlagani osnutek, katerega predlog je bil včeraj izglasovan, vrinilo nekaj precej nenavadnih amandmajev, na katere so pred nekaj dnevi opozorili tudi na The Open Rights Group.

Kljub temu, da so omenjena pravila namenjena poenotenju telekomunikacijskega trga, se je namreč vanje ob pomoči protipiratskih lobistov ter poslancev britanskih konzervativcev Malcolma Harbourja in Syeda Kamalla...

Ars Technica - Ars Technica poroča o zanimiv potezi odbora evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje, ki je zavrnil predloga glasbene industrije o obveznem filtriranju internetnega prometa in o uskladitvi zakonodaje z ameriško.

Predlog o obveznem filtriranju bi ponudnike internetnih storitev obvezal preprečevati uporabo programja za izmenjavo datotek, na kar se je odzvala organizacija EFF Europe, uskladitev evropske zakonodaje ki zadeva avtorske pravice z ameriško pa bi podaljšala življenjsko dobo avtorskih pravic nad zvočnimi in filmskimi posnetki s trenutnih 50 let po smrti avtorja na 70 let po smrti avtorja.

Odbor je zavrnitev utemeljil z nezdružljivostjo zahtev v amandmajih z začrtano kulturno politiko EU.

Slo-Tech - Najprej opravičilo. Tako sijajen članek je po našem mnenju potrebno opremiti vsaj z malce daljšo novico. Tisti, ki veste kaj je DRM, TC, … preskočite to pisanje in se nemudoma posvetite članku.

Največje spletne strani, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, pogosto poročajo o novih domislicah in dosežkih lastnikov pravic intelektualne lastnine – vsebin. Skoraj vedno se v teh sestavkih pojavlja tudi pojem DRM (in druge kratice, ki so del njegovega sistema). Za kaj gre in zakaj je DRM osovražen?

Do pojava interneta je bil sistem varstva intelektualnih pravic relativno uspešen. Če je upravičenec pravic intelektualne lastnine od začetka ravnal smotrno (pri avtorskem pravu niti to ni potrebno), se je lahko z dokaj veliko verjetnostjo nadejal, da bo v primeru kršitve njegove pravice, deležen odškodnine in vsaj npr. prepovedi nadaljnje distribucije nedovoljenih kopij avtorsko varovane vsebine. Prej navedeno je seveda veljalo samo za države z razvitim pravnim sistemom in zadostno...

News.com - Lanskega maja smo poročali, da je John Stedman, namestnik v šerifovem uradu v Los Angelesu, v pričanju pred senatnim komitejem za domovinsko varnost izjavil, da se nekatere teroristične organizacije morda ukvarjajo s kršitvami avtorskih pravic. Novica je bila podlaga za špekulacije, da se nam morda obeta ostrejša protipiratska zakonodaja na področju piratstva.

Podobnega mnenja je bil v svojem govoru novembra lani tudi ameriški vrhovni Alberto Gonzales, ki je izjavil, da so dohodki iz nelegalnih dejavnosti skoraj zagotovo namenjeni za financiranje terorističnih aktivnosti.

Te dni pa se je zgodil naslednji korak. Ameriški kongresnik Lamar Smith je namreč predlagal Intellectual Property Protection Act. Predlog zakona predlaga razširitev načinov omejevanja programske opreme za zaobid avtorsko pravne zaščite. Dosedanji Digital Millnium Coypright Act prepoveduje distribucijo in trgovanje s programsko ali strojno opremo, ki se lahko uporabi za zaobid avtorsko pravne zaščite....

Slo-Tech - Kršitve avtorskega prava in kraja tim. intelektualne lastnine so na internetu v času širokopasovnih povezav in P2P omrežij precej razširjene. Verjetno ga ni uporabnika, ki se ne bi srečal s kakšnim od P2P omrežij, mnogo uporabnikov širokopasovnega dostopa do interneta pa svojo pasovno širino namenja predvsem P2P aplikacijam. Kljub razširjenosti tega početja pa je takšna izmenjava datotek in multimedijskih vsebin zakonsko sankcionirana.

Kaj o piratiziranju in izmenjavi datotek pravi zakonodaja? Kako se je zakonodaja razvila in kakšne so predvidene kazni? Kaj sta to DRM in Trusted Computing in ali bo v prihodnosti piratstvo res tehnično nemogoče? Kakšni so razlogi za in proti piratstvu in ali so uporabnikom, ki za programsko opremo ne želijo plačati na voljo sploh kakšne alternative?

Na ta vprašanja skuša odgovoriti članek Kršitve avtorskega prava na internetu.

Preden ponovno zaženete vašo najljubšo P2P aplikacijo, se posvetujte s Slo-Techom...

The Register - Nedavna študija o uporabi P2P aplikacij v Zahodni Evropi in v Ameriki, ki jo je opravilo podjetje Sandvine, kaže, da je v Združenih državah še vedno najbolj priljubljeno omrežje za P2P izmenjavo datotek FastTrack, ki ima kar 76 odstotni delež med vsemi P2P omrežji.

Evropejci zanimivo ne uporabljajo zgolj enega omrežja v tako veliki meri, saj naprimer Nemci najčešče uporabljajo eDonkey in sorodne kliente, ki predstavljajo 52 odstotkov P2P prometa, FastTrack pa je šele na drugem mestu s 44 odstotki. Zgovoren je tudi podatek, da po ocenah študije v Evropi kar 60 do 70 odstotkov vsega internetnega prometa predstavljajo P2P programi. Več o tem.