Google - Medmrežje je naokoli dovolj časa, da je korenito spremenilo način, kaj in kako govorimo. To so pripoznali tudi v uglednem angleškem slovarju Oxford English Dictionary, ki ga kljub načelni deskriptivni naravi mnogi štejejo kot enega izmed normativnih vodičev rabe jezika. V novi izdaji bomo v njem našli tudi internetne okrajšave.

Polnopravne članice angleškega besedišča so postale besede, kakršne so OMG (Oh my God, o moj bog), LOL (laughing out loud, na glas se smejem), IMHO (in my humble opinion, PMSM, po mojem skromnem mnenju) in celo BFF (best friends forever, najboljša prijatelja za zmeraj). Zanimivo je, da čeprav večino teh besed poznamo z interneta, niso vse nastale tod.
...

Nature - Znanstveniki Univerze Berkeley v Kaliforniji so v reviji Nature predstavili dekodirni sistem, s katerim naj bi bil računalnik zmožen analizirati aktivnost možganov in prikazati vsebino vaših misli s pomočjo naprave MRI (angleško: magnetic resonance imaging machine), ki je v bistvu nekakšen možganski skener. V realnem času so beležili mentalno aktivnost oseb, ki so si ogledovale veliko število fotografij ljudi, živali, pokrajin, predmetov in reči, ki sicer zapolnjujejo njihov vsakdanjik. S temi posnetki so raziskovalci zgradili model za predvidevanje miselnih vzorcev, ki jih sproža ogledovanje fotografij.

Dekoder naj bi se odrezal tako dobro, da je presenetil tudi soavtorja študije,...

ZDNet - Ob vseh možnih debaklih z DRM sistemi, ki jih je Sony uspel izvesti (spomnimo se samo slavnega rootkita), se vam verjetno počasi že zeha, a kljub temu zaenkrat ne nameravajo odnehati. Pojavljajo se novice o težavah z ARccOS-om, sistemom za zaščito DVD filmov, ki na začetek diska vstavi pokvarjene podatke. Večina komponentnih predvajalnikov naj bi jih ignorirala, zmotili pa naj bi starejše programe, ki se uporabljajo za izločanje vsebine DVDjev na trdi disk. Kljub zelo plemenitim namenom se je, kot ponavadi, stvar v praksi obrnila proti uporabnikom. Na nekaterih predvajalnikih iz Toshibe, Harman Kardon-a, RCA-ja, Phillips-a in celo Sony-ja ploščki z omenjeno zaščito ne delajo pravilno, zlobni uporabniki pa jih kljub vsemu brez težav nelegalno kopirajo. Izvorna novica.

Slo-Tech - Microsoft je za namene promoviranja svojega iskalnika MSN, ki je del njegovega spletnega portala, naredil nekaj zaslonskih slik. Slike je poslal agenciji Asociated Press, na eni pa je mogoče opaziti, da je uporabil brskalnik FireFox: Kot poroča časopis NRG Maariv pa Microsoft to zanika, čeprav se na sliki na naslovni vrstici razločno vidi napis 'Mozilla Firefox', jasno pa so opazni tudi značilni Firefoxovi gumbi.

Zanimivo pa je tudi da je FireFox-ova a vrstica za iskanje nastavljena na ... Google.

New Scientist - Kot poročajo na New Scientistu, so v današnjih zgodnjih jutranjih urah iz Kourouja v Francoski Gvajani izstrelili prvo evropsko misijo na Mesec.

SMART 1 (Small Mission for Advanced Research in Technology), kakor se plovilo imenuje, bo Mesec doseglo v petnajstih mesecih, nato pa bo predvidoma pol leta krožilo v lunini orbiti in slikalo njeno površje ter zbiralo informacije o njeni kemični zgradbi. Več pa najdete tukaj.

Slo-Tech - Dolgo časa že lahko spremljate projekt SETI, v katerem je udeleženih veliko Slo-Tech uporabnikov. Dejstvo je, da je projekt SETI prerasel iz znanstvene potrditve (ne)obstoja izvenzemeljske inteligence v dvoboj uporabnikov v številu obdelanih paketkov, kar je pravzaprav dobro, saj je moj namen te novice obvestiti vse, ki ste pripravljeni neizkoriščeno moč svojega (pre)hitrega procesorja izrabiti za drugo (še znatno pomembnejšo) znanstveno raziskavo.

Namreč, pod okriljem Stanfordske univerze je nedolgo nazaj zaživel projekt Folding@home (F@H), ki temelji na enakem principu kot SETI. S prenesenim programom obdelujete paketke, program pa nato rezultate pošlje v bazo podatkov.

Za kaj pravzaprav gre? Cilj dotičnega projekta je, da preko internetnih uporabnikov po celem svetu (izjemno velika računska moč) končno odgovorimo še na zadnja velika vprašanja v kemiji. Izračunavanje dobljenih podatkov je primarno orientirano na spajanje posameznih proteinov, česar trenutno še ne razumemo tako,...

Jaz - Hvala Tomiju, ker me je opozoril na zares zanimivo novico na The Registeru. Govori o določeni mega bogati Stephanie Shirley, ki je Oxfordski univerziteti donirala 10 milijonov funtov za ustanovitev "The Oxford Internet Institute", ki naj bi postal center globalnega cyber raziskovanja. OII center naj bi se nahajal v Balliol fakulteti, ukvarjal pa naj bi se z raziskovanjem internet zdravstva, vpliva interneta na glasbo in umetnost itn. Me prav zanima kaj se bo iz tega izcimilo, še posebej glede na zadnje afere, ki obkrožajo Oxfordski inštitut v povezavi z internetom. Kot veste, je Oxford prejšnji mesec začel s SETIju podobnim projektom, ki naj bi pomagal odkriti zdravilo za rak, toda kmalu se je izkazalo, da so računsko moč prijavljenih računalnikov (okoli 25.000) prodajali najboljšim ponudnikom. Krneki...

Slashdot - Zadnje čase je mogoče opaziti, da se na mreži pojavlja vse več (distributed) programov z raznimi plemenitimi nameni, kot je raziskovanje zdravila za rak ali AIDS. Po pravici povedano osnovni namen SETIja, torej iskanje vesoljčkov ob teh srceparajočih programih kar izgubi na pomenu, in opaziti je, da se tudi Slo-Techerji navdušujejo nad njimi. No, izkazalo se je, da program univerze na Oxfordu le ni tako plemenit, kot se zdi. Za vsem skupaj namreč stoji popolnoma komercialno podjetje iz Austina, ki moč vaših procesorjev prodaja najboljšem ponudniku ali pa vaše računalnike izkorišča za testiranje/nabijanje obiska določenim stranem. Kako plemenito, kajne? Pa da ne boste mislili, da gre za nekakšne govorice... Člankom s Slashdota pa menda gre verjeti?
Jaz bom kar ostal pri SETIju .

The Register - Univerza v Oxfordu bo začela raziskovalni projekt v SETI stilu za raziskovanje zdravil za raka. Organizatorji upajo, da se bo 6 milijonov ljudi vključilo v ta projekt, ki vključuje dol-povleko programa in uporabo zmogljivosti računalnika za obdelavo podatkov. To bi pohitrilo proces odkrivanja zdravil za 3-5 let.
Več informacij o tem projektu lahko najdete tukaj, kjer lahko tudi dol-povlečete program za ta projekt.

X-Bit Labs - Takoj, ko je AMD najavil, da bo leta 2002 začel prodajati prve 0.13 mikronske procesorje, se je pojavilo vprašanje kje jih bodo proizvajali. Glavna kandidata sta bili tovarni v Austinu in Dresdnu ( obe trenutno proizvajata 0.18 mikronske procesorje )... No, sedaj je znano, da je AMD že začel z opremljanjem Dresdenske tovarne z novimi proizvodnimi linijami, ki so jih menda kupili pri IBMu. Prvi procesorji bodo z njih prišli že koncem leta 2001, šlo pa bo za Thoroughbrede ( 0.13 mikronske Palomine ). Masova proizvodnja teh procesorjev se bo začela v prvem četrtletju 2002.