PhysOrg.com - Raziskava na državni univerzi Ohio je pokazala, da bodo računalniki nekoč sposobni reciklirati del svoje lastne odpadne energije.

Galij-magnezijev arzenid, kot se čudežni polprevodnik imenuje, ima zanimivo lastnost. Toploto zna pretvorit v kvantno mehansko stanje v polprevodnikih, imenovano tudi spin.

Če bodo projekt lahko razvili do te mere, da bo zrel za vsakdanjo rabo, se nam obeta prav zanimiv način recikliranja. Trenutno se znanstveniki ukvarjajo s projektom imenovanim spintronika.



Raziskovalci s celega sveta se trudijo razviti elektroniko, ki bi za branje in pisanje uporabljala spin elektronov. Tako imenovana spintronika je praktično tehnologija prihodnosti, saj naj bi bila sposobna na manj prostora zapisati več podatkov, sprocesirati podatke hitreje in porabiti manj energije.

Na univerzi v Ohiu se trudijo projekt spintronike povezati s projektom termo elektronike (napravami, ki pretvarjajo toploto v elektriko). Hibridna tenologija "termo-spintronika" bi tako toploto...

digg.com - Na Nizozemskem, na delftski univerzi za tehnologijo, so uspešno izdelali ter "uglasili" najmanjšo struno na svetu. Izdelana je iz ogljikovih nano-cevk in meri približno 2 nanometra v premeru ter 1 mikrometer v dolžino.

Sama struna leži na silicijevem oksidu, skozi katerega teče močan izmenični tok. Pod vplivom tega toka začne struna nihati za približno 8 nanometrov, s frekvenco nekaj deset MHz. S spreminjanjem frekvence in moči toka elektrike, ki teče skozi silicijev oksid, jim je uspelo dovolj napeti nano-cevke, da delajo kot strune.



Več informacij o izdelavi teh cevk je na Physorg.

Slo-Tech - Tako izgleda. Skupni napori univerze v Durhamu, Imperial Collega v Londonu in Sheffieldske univerze so prinesli prve rezultate. S prvimi prototipi magnetnih logičnih vrat jim je uspelo izvajati vse logične operacije današnjih polprevodniških računalnikov. Nova tehnologija ne proizvaja veliko toplote in je precej bolj enostavna in mogoče celo cenejša za proizvajati kot današnja, saj so novi procesorji sestavljeni iz enostavnih kovinskih plasti.

Zaradi enostavnosti in nizke cene izdelave se bo tehnologija vsaj na začetku uporabljala predvsem v zelo poceni napravah za enkratno uporabo. Manjše oddajanje toplote pa bo botrovalo tudi k odstranitvi hladilnih teles in manjšim dimenzijam naprav.

Bo to pomenilo, da nam ne bo treba več hladiti procesorjev?

Slashdot - Na Univerzi v Queenslandu so morda razvili eno izmed trenutno najbolj potrebnih zaščit sploh. Njihov požarni zid naj bi bil namenjen preprečevanju prehoda neželene elektronske pošte, po slovensko spama. Eden izmed razvijalcev je tudi Matthew Sullivan, ki trdi, da trenutno dostopno tovrstno programje samo filtrira spam, njihova rešitev pa vzpostavi požarni zid, ki ustavi vso pošto, nadaljnje potovanje pa dovoli samo tisti, ki je vredna tega imena.

Rešitev v sekundi obdela 90 poštnih sporočil, pričakovana napaka, ki jo je potrdil preskus, pa je 1 proti 25 tisoč. Rezultat naj bi bil celo boljši, kot so ga dosegli pri ročnem razvrščanju. Zanimivo je, da so se posega lotili na svojevrsten način, brez pregledovanja vsebine sporočil s ključnimi besedami. Klik!

Mikhailtech - OCZ je eden izmed najkakovostnejših proizvajalcev DDR pomnilnika. Njihovi moduli slovijo predvsem po dobrih navijalskih sposobnostih. Tokrat so si na Mikhail Tech ogledali ploščici DDR433 in 455 pomnilnika, ki je ravno prešel iz prototipne faze. Zaradi toplote, ki jo proizvajata, je na vsak modul nameščena bakrena ploščica, ki služi kot pasivni hlaidlnik. Ugotovili so še, da je pomnilnik dober za navijanje, še posebej na nForce II in Granite Bay ploščah.

Mikhailtech - No, kar nekaj ljudi si je že vgradilo neonske luči v svoje računalo, a te se grejejo in ponavadi zelo močno svetijo. Kmalu so nastale hladne katode, ki ne proizvajajo toplote, a na račun tega svetijo slabše. A to nista edina vira svetlobe v našem računalu. Eden izmed bolj neobičajnih je neonska žička, ki sveti le toliko, da se jo vidi in vam ne razsvetli sobe. Večinoma jih lahko dobimo v skoraj vseh barvah, a tokrat so testirali klasiko -- modro. Če bi...

The Register - Več kot očitno je, da se razvoj tranzistorjev približuje meji, ki jo je fizično nemogoče preseči. Tako naj bi kmalu dosegli velikost 0,05 mikrona, potem pa bi nastala kriza, ki bi onemogočila veljavnost Moorovega zakona (sicer vsi poznate, ampak vseeno: hitrost procesorja je podvoji vsakih 18 mesecev).
Tako je v igro stopila kemija, njej ob strani pa še delno biologija. Tako razvoj poteka v treh ločenih smereh:
Nanožice:
Raziskovalni tim Charlesa Lieberja na Harvardu je naredil vrsto nanocevk, velikosti 2-20 nm (torej 10 na -9 m), in jih "spletel" v mrežo. Tok, ki teče po njej, je možno regularati z napetostjo na njej. Z zadosti zapleteno mrežo je možno ustvariti logična vrata, meni Lieber.
Nanocevke:
Medtem ko Lieberjeva tehnologija ne temelji na litografiji, pa je ta osnova za raziskave na Delft University of Technology na Nizozemskem, ki jih vodi Cees Dekker. S sodelavci je izdelal ogljikove nanocevke premera 1nm, pri katerih se tok, ki teče po njih, nadzira z napetostjo...

Heatsink Guide - Eno izmed najbolj pogosto zastavljenih vprašanj je definitivno oddajanje toplote overclockanega procesorja. Podatki o oddajanju neoverclockanih so sicer splošno dostopni, toda načrtovanje kakšnega bolj naprednega hlajenja je zelo težavno, če ne veste koliko bo dejansko oddajala vaša zverinica. Na srečo nam je na pomoč priskočil naš stari znanec Tillman s sedaj napol mrtve strani Heatsink Guide. V njegovem kratkem članku se nahajajo vsi potrebni podatki in formule, s katerimi boste lahko natančno določili oddajanje toplote vašega overclockanega procesorja v vatih. Juhej !