Slo-Tech - Minuli teden smo obeleževali svetovni dan števila pi, ki zaradi desetiškega približka pade na 14. marec (3,14). Pred dvema letoma je skupina Googlovih inženirjev dan počastila z izračunom 100 bilijonov števk tega števila, letos pa je ekipa iz StorageReviewa izračunala še malo več cifer. Kot so pojasnili v videoposnetku, so bili ključni za izračun 105 bilijonov decimalnih mest števila pi pogoni SSD. Lani so Googlov dosežek izboljšali v hitrosti, to pot pa v obsegu.

Za podvig so potrebovali 36 pogonov SSD, na katere so shranili skoraj petabajt podatkov. Ob tem priznavajo, da praktične potrebe po poznavanju števila pi na toliko decimalk ni. Za kakršnekoli realne probleme zadostuje že precej manj decimalk. S 44 decimalnimi mesti lahko obseg vesolja opišemo z natančnostjo velikosti kvarka. NASA nikoli ne potrebuje več kot 16 decimalk. A izračunavanje bilijonov mest ni namenjeno matematiki, temveč gre za inženirski podvig.

Za izračun so potrebovali 75 dni. Uporabljali so sistem 2P 128-jedrni AMD EPYC Bergamo 9754 z 1,5 TB pomnilnika in petabajtom diskovnega polja (36x 30.72TB Solidigm D5-P5316 SSD). Vse skupaj je teklo na Windows Server 2022. Pri tem so morali rešiti kopico tehnoloških omejitev, kar je bil tudi smisel podvig....

Slo-Tech - Morda najbolj znano matematično konstanto, razmerje med obsegom kroga in premerom, odslej poznamo na 62.831.853.071.750 decimalnih mest natančno, kar je 12,8 bilijona več mest kot doslej. Pi so tako natančno izračunali na Visoki šoli Graubünden v računalniškem centru DAViS (Datenanalyse, Visualisierung und Simulation). Zapis obsega 63 TB podatkov, konča pa se s ciframi 7817924264.

Pi je transcendentno število (dokaz), torej ni ničla nobenega polinoma z racionalnimi koeficienti. S šestilom in ravnilom torej ne moremo konstruirati kvadrata z enako površino kakor krog. Transcendentnost pomeni tudi, da ga ne moremo zapisati s predvidljivo periodo in da cifre v decimalnem zapisu sledijo brez pravila. Za zdaj kaže, da se vseh deset cifer v zapisu pojavlja enako pogosto, torej bomo v neskončnem zapisu našli katerokoli zaporedje.

Izračunavanje števila pi s tako absurdno visoko natančnostjo seveda nima več nobenega praktičnega pomena za njegovo uporabo. NASA uporablja 15 ali 16 decimalk...

Slo-Tech - S pojavom večjedrnih procesorjev, ki so jih proizvajalci, roko na srce, začeli razvijati zato, ker takta niso mogli več višati v nedogled, se je tudi pomen navijanja nekoliko izpel, a to ne pomeni, da rekordov ne spremljamo. Absolutni rekord ostaja trdno v lasti arhitekture AMD, kjer so procesor FX-8350 uspeli naviti na astronomskih 8794 MHz, medtem ko je Intelov rekord pri 8543 MHz, kolikor je zmogel Celeron 352. Sedaj pa smo dočakali tudi prvo "sedmico" pri generaciji Skylake, ki tako ekstremnih taktov še ni dosegla.

Intelov procesor Core i7-6700K, ki je tovarniško umerjen na 4,0 GHz in se tovarniško navije (Turbo Boost) na 4,2 GHz, so s tekočim dušikom in pohabljenjem uspeli spraviti...

Slo-Tech - Microsoft je v svojem obvestilu za javnost zapisal, da kljub optimističnim napovedim Windows Viste, naslednika pet let starega operacijskega sistema Windows XP, ne bomo dočakali letos. Kot razloge za zakasnitev navajajo dodatna varnostna testiranja, s katerimi bodo poskušali še izboljšati varnost v sistemu. Prve kopije bodo lahko veliki kupci (podjetja) dobili novembra letos, domači uporabniki pa bomo morali počakati do januarja 2007, če bo šlo vse po načrtu. X-Bit Labs in Yahoo.

Druga pomembna novost, okrog katere se dviga veliko prahu, je nov Internet Explorer 7, ki ga bo prinesla Vista. Če gre verjeti Business Weeku, bo Internet Explorer spet ločen od Raziskovalca (Windows Explorerja), s katerim ga je Microsoft prvič zlil z IE4. Za to potezo naj bi se pri Microsoftu odločili zaradi varnostnih prednosti, ki jih prinaša.

X-Bit Labs - Na X-Bit Labs poročajo, da so računalniški navdušenci uspeli doseči nov svetovni rekord v zmogljivosti grafičnih kartic v 3D Marku 2005.

S trenutno najzmogljivešjim, kar ATi ponuja, s kartico Radeon X1800 XT, je nekemu Tajvancu uspelo preseči magično mejo deset tisoč točk, kar je zelo zavidljiv dosežek, upoštevaje, da je uporabljal le priložen hladilnik. Procesor je navil s 625 na 691 MHz, pomnilnik pa pa s poldrugega gigaherza na 1628 MHz. "Neki" Finec (macci) pa je šel še korak dlje in svojega Radeona hladil z Zalmanom, tako da ga je ob povišani napetosti uspel prignati do 10.770 točk (759/1738 MHz), kar je rekord med sistemi z eno grafično kartico. Absolutni rekord, ki je bil...

X-Bit Labs - Japonski entuziast Memesama je navil Pentium 4 670 iz originalnih 3,8GHz na astronomskih 7,3GHz. Rekordno navit procesor je ležal v ASUS-ovi P5WD2 Premium matični plošči (Intel i955X), s pomnilniškimi moduli Corsair PC2-5400UL 512MB (z zakasnitvami CL4 3-3-4), pri čemer je FSB zvišal na 384MHz, napetost na procesorju na 1,86V in napetost spomina na 2,26V. Verjetno mi ni potrebno posebej poudarjati, da je za podvig uporabil hlajenje s tekočim dušikom.

S tako navitim (in začuda dovolj stabilnim) sistemom je za izračun enega milijona decimalnih mest števila pi porabil približno 17s, kar je trenutno...

Slashdot - Kot poroča Slashdot je neki Japonec s pomočjo tekočega dušika navil procesor Pentium 4 na 7,132 Ghz. Računalnik mu je deloval stabilno in mu tudi izračunal število Pi na miljon decimalk natančno v 18.516 sekundah. Vsekakor se lahko vprašamo koliko gigahertzov je meja današnjih procesorjev in koliko Ghz lahko dosežemo Slo-techovci.
Povezava do celotnega članka.

HotHardware - Pentiumi 4 so znani kot dobro overclockabilni procesorji, toda ... Bi verjeli, da lahko Pentiuma 4 spravite na 3,3 GHz? Če porečete ne, poglejte na to stran, kjer so s projektom Vapochill uspeli naviti Pentiuma 4 do onemoglosti, saj so dosegali temperature do -20°C. Vsekakor, zanimivo branje, klik!

Zahvala za to novico pa gre tudi x-biteu, ki me je nanjo prijazno opozoril. [;)]

Holicho - Če ste so čudili navitju procesorja Pentium4 na 3 GHz s tekočim dušikom, ki so ga opravili Japonci, potem boste najbrž padli v nezavest, ko boste izvedeli, koliko znaša najnovejši dosežek. Neki norci (po mojem zopet Japonci) so namreč 2.4 GHz Pentium4 navili na kar neverjetnih 4.1 GHz. To pa jim ni uspelo brez hlajenja s tekočim dušikom in kvalitetnimi komponentami, kot so ASUS-ova plošča P4T-E in hitrim PC800 RDRAM. Procesor, ki je sodeloval v navijtu in dokazno gradivo si lahko ogledate na tej strani.