Slo-Tech - Na spletni strani pastebin.com je objavljena 40 x 40 matrika 56-bitnih šestnajstiških števil, ki naj bi predstavljala glavni ključ (master key) Intelovega sistema HDCP. Če to drži, potem je HDCP razbit in bo možno generirati poljubno število zasebnih ključev ter tako prisluškovati domnevno varni komunikaciji med virom in ponorom večpredstavnostne vsebine, s čimer bo mogoče zaščiteno vsebino kopirati v polni kakovosti.

Intel je HDCP razvil z namenom preprečitve kopiranja digitalnih video in avdiovsebin, ki potujejo prek povezav DisplayPort, DVI, HDMI, GVIF in UDI. Vsaka naprava, ki želi sprejemati omenjeno komunikacijo, ima svoj par ključev. Zasebni ključ uporabi za dešifriranje podatkovnega toka, ki ga v šifrirani obliki pošilja vir. Na ta način je preprečeno prisluškovanje komunikaciji in kopiranje, saj jo le licencirane naprave lahko dešifrirajo. Razkritje ključev je kršitev licenčne pogodbe, poleg tega pa Intel v takem primeru omenjene zasebne ključe prekliče. Zato so ti ključi...

News.com - Organizacija VESA preglejuje predlog novega standarda, DisplayPort poimenovan, s katerim bi naj prišli do novega priključka za povezovanje naših prikazovalnikov slike s PC-ji. Nov standard je potreben zaradi pomanjkljivosti VGA in DVI vmesnika, pa tudi zaradi poenotenja načina priklapljanja in komunikacije med napravami, ki skrbijo za očem prijazen prikaz slike.

Poglavitna pomanjkljivost trenutnih video vmesnikov je namreč pomanjkanje identifikacije naprave na drugi strani žice. Tako vaš trenutni o digitalnih pravicah ozaveščeni Windows Media Player ne ve ali imate v grafično kartico priklopljen zaslon ali pa kvalitetno snemalno napravo. Z novim standardom izmenjave podatkov med računalnikom in "zaslonom" takšnih težav ne bo več. Sliko bodo dobili samo pravoverni zasloni.

Nov priklop bi naj tako omogočal pasovno širino 10.8 gigabitov na sekundo, in precej manjše število žic, točneje - samo štiri, po katerih se bo poleg video signala lahko pretakal kvaliteten audio signal. Več...

CNet - Spam je že dolgo največji problem v svetu elektronske pošte. Obstaja kar nekaj rešitev proti tej nadlogi, največkrat se pojavljajo v obliki posebnih filtrov za ločevanje reklamne pošte, vsem pa je skupno, da jih razvijajo posamezni razvijalci, tako da so precej neodvisne ena od druge in posledično tudi manj učinkovite. Ker pa je problem iz dneva v dan hujši, so začela vodilna IT podjetja sestavljati predloge za standardizacijo tehnologij v boju proti neželeni e-pošti.

Na čelu akcije sta Cisco in Yahoo (vpleteni so še Alt-N Technologies, America Online, Sendmail, PGP, EarthLink, IBM, Microsoft in VeriSign), ki sta razvilaa tehnologijo DomainKeys Identified Mail. Sistem temelji na kriptografskem preverjanju pošte - lastnik email domene ustvari javni in zasebni ključ, od teh je prvi shranjen v DNS zapisih in dostopen vsem, drugi pa se nahaja na odhodnem email strežniku. Pošta se pri pošiljanju ustrezno označi z zasebnim ključem, ki ga naslovnikov email klient ob prejemu sporočila...

The Register - Dansko sodišče je pred nedavnim ugodilo tožbi uporabnikov in družbo Debitel kaznovalo z 2 milijonoma danskih kron (nekaj manj kot 360.000 zelencev) globe, ker je pošiljala neželena sporočila.

Nemški mobilni operater, ki deluje tudi na našem tržišču, je namreč aprila 2003 naročnikom konkurenčnega operaterja Telmore (medtem ga je prevzel TDC) poslal čez 36.000 elektronskih sporočil in več kot 12.000 neželenih sporočil SMS.

Še kdo meni, da je nekaj gnilega v državi Danski?

PC World - 18 letni Anthony Greco iz zvezne države New York je na IM sistemu MySpace.com ustvaril več tisoč uporabniških računov in prek njih različnim uporabnikom poslal več kot milijon in pol neželenih sporočil z oglasi za zavarovanja in pornografijo. Tudi podjetje MySpace.com je izsiljeval z zahtevo po pravici do ekskluzivnega pošiljanja komercialnih sporočil, le-to pa mu ni odgovorilo, temveč je obvestilo pristojne organe, ki so spamerja izsledili in prejšnji teden aretirali na losangeleškem letališču. Proti njemu so vložene tri obtožbe kršenja zveznih zakonov in v najslabšem primeru bo imel kar 18 let časa, da v črtasti opravi razmisli o svojih dejanjih.

To je prvi obtoženec te vrste dejanj s konkretnim imenom in priimkom. AOL je sicer že oktobra vložil obtožbo proti 20 zaenkrat še neidentificiranim podobnim nepridipravom.

Še novica.

Je to znak, da se bo "boj proti terorizmu" razširil še na internetni terorizem?

Mladina - Verjetno ga ni bralca tega portala, ki ne bi po e-pošti redno dobival neželenih reklam za razne nadomestke sildenafilnega citrata (bolj znanega pod tržnim imenom viagra), pa četudi je najverjetneje na višku spolne moči ali pa ženskega spola.

Farmacevtski gigant Pfizer in programski gigant Microsoft sta se odločila združiti moči v boju proti tovrstnim nepridipravom in hkrati vložila 17 ovadb, zaenkrat še večinoma proti Johnom Doeom (angl. ekvivalent Janeza Novaka, torej proti neznanim storilcem), ker še niso dobili sodnega naloga za razkritje pravih storilcev. Pfizer se je osredotočil predvsem na zlorabo njihove blagovne znamke ter trženje izdelkov, ki niso dobili zelene luči ameriške uprave za prehrano in zdravila, Microsoft pa je samo lani naštel več kot 100 milijonov tovrstnih smeti pri uporabnikih njihove storitve Hotmail.

Bomo videli, če bo zaradi tega kaj manj tovrstne nesnage, tudi pri uporabnikih manj vročih pošt.

CNN.com - Poznate glavno razliko med spamom in reklamnimi letaki v poštnem nabiralniku? Že res, da so oboji nadležni, a spam plačate vi s časom in denarjem za prenos in brisanje. Marylandska univerza je opravila raziskavo o tem, koliko denarja izgubi ameriško gospodarstvo zaradi nezaželene elektronske pošte. Povprečni uslužbenec dobi 18,5 sporočil na dan, za njihovo brisanje pa porabi 2,8 minuti. Če to zmnožimo s plačilom, so ugotovili, stane spam Američane 21,6 milijard dolarjev letno. Ugotavljajo še, da 14 odstotkov uporabnikov spam dejansko prebere, da bi ugotovili, kaj ponuja, štirje odstotki pa so že nakupovali prek spama. CNN.