Wikipedia - Te dni je razburljivo biti wikipedist. V zadnjih mesecih je infrastruktura, ki poganja projekte Fundacije Wikimedia, med njimi vsem znano Wikipedijo, dobila nekaj večjih nadgradenj tehnične narave, ki bodo bistveno spremenile način, kako ta zbirka prostega znanja nastaja in se razvija. Ali bodo spremembe imele pričakovan (pozitiven) učinek bomo še videli, dogaja pa se ogromno.

Wikipodatki

Najočitnejša novost je nov podprojekt z imenom Wikipodatki (Wikidata), katerega razvoj poteka pod okriljem nemške podružnice Fundacije Wikimedia. Gre za obsežno bazo podatkov o enciklopedičnih temah, ki jo je možno brati in zapisovati tako strojno kot ročno. Primarni cilj je poenotiti predstavitev osnovnih dejstev in olajšati delo, saj pri skupaj 37,5 milijonih člankov v 285 jezikih tudi več deset tisoč urejevalcev težko ohrani ažurnost. Vzemimo na primer, da se zamenja predsednik vlade Slovenije: za posodobitev podatka je potrebnih 200 urejanj v ravno toliko Wikipedijah, ki imajo članek o...

TG Daily - Po neuspehu z načrtovanjem mobilnih telefonov, na katerih teče Linux, so se pri OpenMoko odločili spremeniti svoj poslovni načrt. Kot prvi izdelek, ki predstavlja popolnoma novo smer razvoja, so pokazali žepni pregledovalnik Wikipedije, WikiReader. Pregledovalnik, ki je pravo nasprotje zmogljivih, pametnih telefonov, članke z angleške Wikipedije shranjuje lokalno, na 8-gigabajtno microSD kartico. Za prikaz skrbi 3,7-palčni črno beli zaslon z ločljivostjo 240 x 208, ki je občutljiv na dotik, posledično pa se na napravi, poleg stikala za vklop, nahajajo le trije gumbi. Z njimi je mogoče prikazati naključen članek, si ogledati zgodovino prikazanih člankov oz. zagnati iskanje, pri katerem se na zaslonu prikaže tipkovnica za...

The Register - Spletna organizacija Internet Watch Foundation, ki jo podpirata Evropska unija in Velika Britanija ter mnogo ponudnikov dostopa do interneta in ki skrbi za preganjanje neprimernih in nedovoljenih vsebin na spletu, je na svoj črni seznam dodala Wikipedijo. Kaj se dogaja? V četrtek so upravljavci na angleški Wikipediji opazili nenaden porast števila dostopov z nekaj IP-jev. Ugotovili so, da gre za proxyje šestih angleških internetnih ponudnikov, ki so svoje stranke preusmerjali k Wikipediji prek njih. To so naredili, da bi preprečili dostop do članka Virgin Killer, ki po odločitvi IWF vsebuje otroško pornografijo. Problematična naj bi bila naslovnica albuma.

Taka odločitev ima nekatere zanimive posledice. Če na Wikipediji onemogočijo urejanje stran enemu izmed takšnih obiskovalcev zaradi vandalizma, bodo hkrati odrezali cel kup povsem dobronamernih uporabnikov, ki bi radi neprijavljeni popravili netočnost ali dve. Wikipedija strani noče umakniti, saj da se zavzemajo za prost dostop...

Wikipedia - Prosta enciklopedija Wikipedija, ki je morda eden najboljših dokazov, kaj vse zmore narediti podoben princip kot pri odprti kodi, je doživela še en pomemben mejnik. Angleška različica je po malo več kot 4 letih včeraj dočakala že petsto tisoči članek. Ta jubilejni članek je posvečen neprostovoljnim naseljem v Sovjetski zvezi. Če se bo rast nadaljevala z enakim tempom kot zadnje leto, lahko že ob letu osorej pričakujemo sedemmestno številko.

Ne počivajo pa niti v slovenskem štabu, ki deluje že nekaj več kot 3 leta, je pa glede na komaj dvomilijonsko bazo govorcev prava uspešnica, saj je 7. februarja prebil magično mejo 10.000 člankov (o generalu Ralphu Alexandru Cochranu), 13. marca pa je dočakala že 11.000 članek. Še pred slabim letom se ja ta številka gibala okrog "skromnih" 4.000.

Ker je vsebina Wikipedije dostopna vsakomur brez omejitev in ker jo lahko ureja vsakdo, ste vabljeni, da še sami kaj dopišete, dodate, popravite kakšno tipkarsko napako, prispevate kakšno sliko...

Slo-Tech - Pipini odprti termin je ta torek zaradi praznika počival, a se že pripravlja na nov udarec! V torek 15. 2. ob 19.00 vam namerava Roman Maurer v Kiberpipi (klet Kersnikove 6, Ljubljana) razložiti vse o Wikipediji.

Vsi ste zanjo že slišali, vsi ste si v njej že pogledali pomen AYBABTU in izvedeli kako je nastal sendvič, nekateri ste že popravili kakšno geslo ali vpisali svoje, a vsi želite vedeti kakšna tehnologija stoji zadaj in kakšne motive imajo sploh njeni soustvarjalci.

Na kratko bomo pogledali zgodovino spletišč vrste Wiki in pobližje pogledali Wikipedijo, prosto enciklopedijo v nastanku. Prikazano bo urejanje strani s programsko opremo MediaWiki, omenili pa bomo tudi pravila in navade v slovenski in angleški Wikipediji ter možnosti za sodelovanje.

Slo-Tech - V torek, 1. februarja ob 19.00, vas vabimo v Kiberpipo na Pipin Odprti termin: LaTeX. Predava Igor Kolar.

LaTeX je urejevalnik besedila, posebej pripraven za pisanje matematičnih in drugih strokovnih dokumentov. V dvournem predavanju si bomo ogledali vse potrebno za udobno delo. Pogledali si bomo vse od osnovnega oblikovanja dokumenta do tabel, matematičnih funkcij in slik.
LaTeX se veliko uporablja predvsem po tehničnih fakultetah (za besedila matematičnih izpitov na primer) in za pisanje znanstvenih člankov.

"Disklejmer": POT = Pipin Odprti Termin, Pipa = Kiberpipa = klet Kersnikove 6, Ljubljana. Več o legendarnemu LaTeXu pa izveste na tej strani.

Kiberpipa - V torek, 25. januarja ob 19.00, vas vabimo v Kiberpipo na POT: Kožuharjenje. Predava Matija Šuklje.

"Kožuharjenje" bo predavanje o tem, kako se da Linux okrasiti in prilagoditi posameznemu uporabniku. Vključevalo bo osnovno prilagajanje Bash, spreminjanje videza in občutka KDE ter Fluxbox in nekaterih drugih programov. V predavanje bo vključeno precej primerov in povezav do raznih strani s temami.

"Disklejmer": POT = Pipin Odprti Termin, Pipa = Kiberpipa = klet Kersnikove 6, Ljubljana.

Slo-Tech - V torek 18. januarja ob 19.00 vas vabimo v Kiberpipo na POT: Odprta koda - za koga in zakaj?, predava David Klasinc (na Slo-techu poznan kot BigWhale):

Džipl, fri in open surs, ... In še mali milijon podobnih besednih zvez, kratic in malo morje ostalih traparij. Kaj to sploh je? Tokrat prosto programje malo drugače, na precej bolj poljudno znanstveni način, govora bo o tem kaj je komu namenjeno in zakaj je to tako. Predstavljene bodo prednosti, slabosti in pasti prostega programja. Dejstva na eni, dejstva na drugi strani. Odgovorili bomo tudi na tista najbolj bizarna in trapasta vprašanja, ki se vam utegnejo poroditi.

"Disklejmer": POT = Pipin Odprti Termin, Pipa = Kiberpipa = klet Kersnikove 6, Ljubljana.