Slo-Tech -

Slovenija je prejšnji teden dobila glasnika digitalnih tehnologij, Aleša Špetiča. S tem je izpolnila željo Evropske komisije, ki je v začetku letošnjega leta posvojila britanski model zmanjševanja digitalnega razkoraka. Evropska komisarka Neelie Kroes je na svojem blogu poudarila pomembnost vključevanja starejših generacij v digitalno pokrajino in poudarila potrebo po koordiniranem nastopu in motivaciji ter vključevanju vladnih in nevladnih organizacij, ki se bodo spopadle s tem izzivom.

V prihodnjem tednu bo z Alešem Špetičem izveden intervju. Na spletnem portalu Quora lahko oddate svoje vprašanje za glasnika digitalnih tehnologij, ki bodo vključena v intervju. Povezava do zbirnika vprašanj - http://www.quora.com/edem-intervju1

Z imenovanjem glasnika digitalnih tehnologij se je Slovenija pridružila iniciativi evropske komisije za večjo vključenost vseh v digitalno družbo in prihodnost. Glasnik digitalnih tehnologij (Digital Champion) je neodvisna in nevladna vloga, katere namen...

Slo-Tech - V Egiptu in po drugih severnoafriških državah se je pokazalo, kako pomemben je internet in moč proste komunikacije, prav tako pa se tudi kaže kako pomembno je, da se je možno zoperstaviti cenzuri spleta. Spletni titani kot npr. Yahoo ali Google so se v preteklosti uklonili volji Kitajske, ki je želela, da se iskanje cenzurira.

V izogib cenzuri Velikega brata je Eben Moglen, pravnik in soavtor licence GPL, ustanovil fundacijo Freedom box, katere cilj je narediti programski paket, ki bo tekel na vtičnih računalnikih (plug computer). Paket bo omogočal varno komunikacijo med ljudmi, brez centraliziranega sistema, kakršni so npr. Facebook in Twitter, kjer je zaupnost vaših podatkov izpostavljena pritiskom državnega aparata na podjetje. Poleg večje zasebnosti bo paket omogočal tudi mreženje naprav med sabo in tako nudil možnost obhoda državnih blokad interneta ali pa v primeru naravne nesreče sploh omogočal povezljivost. Lahko si preberete še pogovor z Ebenom Moglenom, ki je bil...

Slo-Tech - Za Slo-Techerje sicer nenavadna lokacija, a vseeno izjemno zanimiv dogodek, kakršnih je v Sloveniji malo - predavanje profesorja Ebena Moglena z naslovom "FREEING THE MIND: FREE SOFTWARE AND THE DEATH OF PROPRIETARY CULTURE", ki bo v torek 21.12 ob 12:15 v sivi predavalnici Pravne fakultete v Ljubljani.

Gre za enega najbolj pronicljivih mislecev o odnosu do intelektualne lastnine v informacijski družbi.

Eben Moglen je
- profesor prava in zgodovine na Kolumbijski Univerzi, New York;
- soavtor licence GPL, pod katero je izdan sistem Linux;
- generalni svetovalec Fundacije za prosto programje;
- prejemnik nagrade EFF Pioneer v letu 2003.

(Za zainteresirane posameznike: neformalno srečanje s profesorjem bo v ponedeljek 20.12 ob 19:00 v Kiberpipi)

Razmišljanje Ebena Moglena je prežeto z uvidom, da nam je razvoj digitalnih tehnologij odprl nikoli prej uresničljive možnosti napredka v družbenem bogastvu in socialni enakosti in, da je zato v moderni družbi znanja politični in moralni...

Kiberpipa - V sredo, 24. novembra ob 19.00 vas vabimo v Kiberpipo, kjer bo imel Andraž Tori predavanje z naslovom Intelektualna lastnina in copyleft v informacijski družbi.

Si je intelektualno lastnino resnično lasti le en človek, eno podjetje? Je primerjava z materialno lastnino res samoumevna? Ali pa je vsak nov izum, kreacija in novo znanje ustvarjeno tako, da stojimo na ramenih velikanov pred nami?

Obstaja gibanje, ki vložke svojega ustvarjalnega dela ne pretvarja v denarno valuto, temveč v kolektivno plemenitenje intelektualne 'lastnine'. Najučinkovitejše udejanjenje ideje copylefta je prosto programje. Koncept odprtosti in skupnosti postavljen po robu zaprtosti in...

Slo-Tech - Skvot ASCII (Amsterdam Subversive Center for Information Interchange), prostor z brezplačnim javnim dostopom do spleta, ki ga ustvarjajo in vzdržujejo hekerji in politični aktivisti in ena glavnih inspiracij za nastanek Kiberpipe je doživel novo policijsko evikcijo. Za dvig zavesti o problematiki je tule njihov preveden manifest:

Center ASCII je bil vzpostavljen z reciklažo starih računalnikov in z uporabo izključno prostega programja (GNU GPL - splošna javna licenca GNU). S tem je skupina omogočala javnosti širši dostop do informacijske tehnologije. ASCII je kolektiv svobodno-avtonomnih posameznikov, tehnično usposobljenih in politično zavednih hekerjev ter razvijalcev računalniških programov.

Trenutna lokacija centra ASCII - Kinkerstraat 92 v Amsterdamu, ni ne prvi ne zadnji prostor, kjer se hekerji borjio za osvoboditev izpod komercialnih pritiskov, ki manipulirajo s tehnologijo in z možnostjo javnega dostopa do slednje. Pravica do komunikacije je pravica vsakogar,...

Slo-Tech - ODPRTA KODA - ODPRTA DRUŽBA - ODPRTA EVROPA
(Intelektualna lastnina, copyleft in prosto programje)

Vabimo vas na predavanje o vprašanjih intelektualne lastnine, copylefta in prostega programja, ki bo v sredo, 9.6. 2004, ob 18.00, v prostorih rektorata Univerze v Mariboru, v predavalnici 2.

Predaval bo Andraž Tori, član kolektiva Kiberpipa.
Na predavanju bo razčlenil intelektualno 'lastnino', ter prikazal oblike njenega laščenja in ščitenja. Prikazal bo zgodovinski in praktičen pogled na razmerje med družbo in ustvarjalcem ter izumiteljem. Trenutno problematiko intelektualne 'lastnine' bo narisal v kontekstu informacijske družbe in programske opreme, predvsem znotraj Evropske Zveze.

"Si intelektualno lastnino resnično lahko lasti le en človek, eno podjetje? Je primerjava z materialno lastnino res samoumevna?”

Kiberpipa - V četrtek 25.3 ob 19.00 bo v Kiberpipi potekalo predavanje o vlogi intelektualne lastnine znotraj novonastajajoče informacijske družbe. Predaval bo Andraž Tori.

Si intelektualno lastnino resnično lahko lasti le en človek, eno podjetje? Je primerjava z materialno lastnino res samoumevna? Mar ni vsak nov izum, kreacija in novo znanje ustvarjeno tako, da stojimo na ramenih velikanov pred nami?

Obstaja gibanje, ki svojega ustvarjalnega dela ne pretvarja v denarno valuto, temveč v kolektivno plemenitenje intelektualne 'lastnine'. Copyleft in prosto programje kot njegovo najbolj učinkovito udejanjenje sta...

Slo-Tech - Francoska podružnica fundacije za prosto programje (FSF) se je odločila, da bo poskušala prosto programje uvrstiti v program zaščitene svetovne kulturne dediščine pri UNESCO.

Trdijo, da prosto programje ne le pomaga računalniški panogi, temveč promovira svobodo, bratstvo in enakost ter zato koristi celotnemu človeštvu. Tako bo prosto programje trajno zaščiteno pred nevarnimi grožnjami, predvsem pa proti nevarnim napadom kot so patenti, DMCA, Palladium in podobni.

Ustanovitelj fundacije Richard M. Stallman je dejal :"To serve humanity with software, software should be free, because software belongs to human knowledge. Proprietary software does not belong to human knowledge." Več informacij.

Slashdot - O tem, da je želel W3C na hitro spremeniti pogoje za spletne standarde, tako da bi lahko bili vključene tudi plačljivi patenti, smo že poročali. Zaradi burne reakcije razvijalcev prostega programja in EFF so v W3C podaljšali rok za komentarje na osnutek novega pravilnika. Seveda je bilo večino komentarjev zelo negativnih, hkrati pa se je začel tudi pritisk na podjetja, ki so nov predlog podpirala.
Očitno je bila stvar uspešna, saj sta HP in Apple umaknila podporo novim pravilom. To je zelo pomemben dogodek, saj kaže, da se da tudi na velike multinacionalke pritisniti, jih zlobirati in prepričati, da spremenijo svoje mnenje.
Update: proti novim pravilom se je izrekla tudi založba O'Reilly. Bruce Perens (eden od zagovornikov prostega programja) in Eben Moglen (iz FSF) pa sta bila povabljena v odbor za patente pri W3C. Kar lep uspeh...