Ars Technica - Kontroverzni francoski zakon o nadzoru interneta, ki se v žargonu imenuje kar HADOPI, in uvaja prisilno izključitev uporabnikov z interneta kar po diskreciji ponudnikov dostopa do interneta po treh kršitvah in blokiranje spornih strani, je letos junija padel. Prvikrat se je spotaknil že aprila, ko ga presenetljivo ni potrdil spodnji dom francoskega parlamenta. Ko so ga po velikonočnih praznikih vendarle uspeli potrditi v obeh domovih, ga je junija zavrnil ustavni svet (Conseil constitutionnel) zaradi omejevanja svobode izražanja ter zaradi kršitve domneve nedolžnosti.

Zgodba te dni dobiva nadaljevanje. Včeraj so namreč v spodnjem domu z 285 glasovi za in 225 proti sprejeli osnutek popravljene verzije (HADOPI 2), ki odgovarja na očitke ustavnega sveta. Nova revizija predvideva sodniški odlok o izklopu interneta uporabnikom, ki pa na zaslišanju sploh ne bo potreboval osumljenega uporabnika. HADOPI 2 prav tako od uporabnikov terja, da svoje dostopne točke do spleta zavarujejo, tako...

News.com - V začetku tega tedna je Bush podpisal zakon, ki kriminalizira objavljanje motečih sporočil na spletu oziroma pošiljanje moteče elektronske pošte, ne da bi pri tem razkrili svojo identiteto.

Gre za razširitev že obstoječe prepovedi nadlegovalskih telefonskih klicev na internet, vendar pa se prepoved širi tudi vsebinsko. Po novem bo tako v ZDA prepovedano flamanje, grožnje ali druga moteča sporočila. Zagrožena je denarna kazen in do dve leti zapora, omenjena dejanja pa so postala zvezna kazniva dejanja.

Sekcija 113 zakona Violence Against Women and Department of Justice Reauthorization Act namreč prepoveduje nadlegovanje, ne da bi pri tem razkrili svojo identiteto. Seveda se zastavlja vprašanje kaj je moteče. Prvotni predlog zakona je namreč vseboval prepoved uporabe interaktivnih računalniških storitev za povzročanje "znatne čustvene škode", na koncu pa je v veljavo stopila ostrejša različica zakona.

Nekateri so mnenja, da bo potrditev tega določila zadala nov udarec...

Slo-Tech - Glede na to, da v EU že dalj časa potekajo debate o tim. retenciji prometnih podatkov, torej času obveznega hranjenja prometnih podatkov, si poglejmo, kako je sorodno poročje urejeno v ZDA.

Lansko leto je EU z ZDA podpisala sporazum o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih, ki med drugim predvideva, da sme ameriški Customs and Border Protection podatke o letalskih potnikih hraniti do največ treh let in pol, razen seveda v primeru preiskovalnega ali sodnega postopka. V praksi seveda ni za pričakovati, da bi podatke hranili bistveno manj časa od tega obdobja.

Ob tem pa je le nekoliko nenavadno kako so za primerjavo shranjeni podatki o kupcih orožja. Leta 1993 sprejeti Brady Handgun Violence Prevention Act of 1993 je predvideval, da prodajalec orožja preveri podatke o kupcu, kasneje pa je to nalogo prevzel FBI-jev National Instant Criminal Background Check System. FBI je bil podatke dolžan hraniti 180 dni, nato pa uničiti.
Aprila 2000 je bivši predsednik Bill Clinton to obdobje...

Slo-Tech - 9. junija sta ameriška kongresnika Lamar Smith in Howard Berman predstavila predlog zakona Fraudulent Online Identity Sanctions Act, ki predvideva kazni za tiste, ki ob registraciji domene vpišejo lažne podatke. Zakon je sicer namenjen preganjanju raznih prevarantov, a če bo sprejet, bodo kaznovani tudi vsi tisti, ki bi na internetu želeli ostati anonimni ali pa bi se želeli zaščititi pred spamom.

Sicer obstajajo registrarji kot na primer gkg.net ali GoDaddy.com, ampak nikoli se ne ve, kakšen bo naslednji zakon...

Slo-Tech - V naslednjem tednu bo imela ICANN (Internet Corporation for Assigned Names and
Numbers, ki skrbi za upravljanje globalnega domenskega sistema) srečanje, na katerem bodo razpravljali o WHOIS bazi, v kateri so shranjene informacije o veljavnosti domen, o njihovih lastnikih in DNS strežnikih.
Organizacija EPIC (Electronic Privacy Information Center) pa opozarja, da bi lahko imela ta razprava pomembne posledice na zasebnost, civilne svoboščine ter svobodo izražanja na internetu. Problem je namreč v tem, da so podatki iz WHOIS baze javno (in globalno) dostopni vsem. Tako spammerjem, kriminalcem ter državnim organom totalitarnih režimov. EPIC opozarja, da se zaradi tega lahko lastniki domen znajdejo pod različnimi pritiski ter dodajajo, da lastniki domen upravičeno pričakujejo zaščito njihove zasebnosti in posledično svobode izražanja. Člani EPICa so zato na predsednika ICANN-a Paul Twomeya naslovili pismo, v katerem ga pozivajo naj ICANN za WHOIS bazo zagotovi visoko stopnjo zaščite...

Slashdot - Na CNET so izvohali novo nevarnost za uporabnike P2P omrežij. Bill Clinton je namreč leta 1997 podpisal zakon proti elektronski kraji -- No Electronic Theft ali kar NET z okrajšavo. Za kaj torej gre v tem zakonu? Zakon predvideva kazni do $250.000 ter zaporno kazen do treh (3) let! Koga se tiče ta zakon? Kogarkoli, ki daje v skupno rabo karkoli, kar je avtorsko zaščitenega. Zadostuje že ena sama MP3 datoteka in lahko vas začno preganjati.

Zaenkrat še niso obtožili nikogar, toda RIAA že grozi, da bodo kmalu poskrbeli za prve zapornike, ki se bodo v zaporu znašli zaradi uporabe Kazze.

Zaenkrat samo v Ameriki, toda nikoli se ne ve. Celoten članek!

New Scientist - Na New Scientistu se je pojavila novica o zanimivem načinu obrambe pred spamom. Kako naj bi zadeva delovala, si lahko preberite tukaj, če pa bo tudi delovala v praksi, bomo pa še videli.

Hm, vojna med pošiljatelji spama in vsemi drugimi, ki nočemo na dan sprejeti kupa sporočil, kako v enem dnevu zaslužiti milijarde dolarjev, bo najbrž še dolga. In čeprav so orodja, ki blokirajo spam, vsak dan boljša, tudi pošiljatelji zmeraj odkrijejo kak nov način, da dostavijo spam v naš nabiralnik. Navadni uporabniki pa lahko samo upamo, da bo nekega dne ali pošiljatelje minilo veselje do spamanja ali da bo nekdo, nekje odkril način, kako jih učinkovito zatreti [:\\].

MSNBC - Obelodanjena je skrbno čuvana skrivnost firme Verisign - namreč, da je le-ta že kakšno leto prodajala osebne podatke lastnikov domen na Internetu vsakemu, ki je imel dovolj denarja, in si je teh podatkov zaželel.
Vsak, ki kupi domeno, mora namreč dati tudi kopico osebnih podatkov. Network Solutions, katerega lastnica je sedaj firma Verisign, je imel že vrsto let monopol nad registracijo domen, in še dandanes ima monopol nad "whois" podatkovno bazo, ki vsebuje vse te podatke.
Uporabniki so seveda vse prej kot navdušeni. Verisign bi sicer naj omogočal neke vrste opt-out opcijo, kar pomeni, da se uporabnika na njegovo željo izključi iz liste, ki se prodaja, vendar temu ni najbolj verjeti.
Prave rešitve za ta problem še ni. Lahko se sicer dajo lažni podatki v registracijo, a to ima lahko tudi slabe strani. Zakonodaja pa je, kar se tiče privatnosti na internetu, še precej v povojih.

Podrobnosti tukaj.