Slo-Tech - Znanstveniki na Harvardu so uspeli ustvariti umetne sinapse med nanoelektronskimi napravami in sesalčjimi nevroni. Tranzistorji iz nanožičk, ki jih je razvil kemik Charles M. Lieber s kolegi, omogočajo merjenje, stimuliranje in inhibiranje živčnih impulzov na nekaj velikostnih razredov manjšem območju kot zdajšnje tehnike. Ker je stik med nanožičko in nevronom tako majhen - dolg samo okoli 20 nanometrov -, je Liebrovi skupini uspelo meriti in spreminjati prevodnost na kar 50 mestih vzdolž ene celice. Poleg majhnosti je prednost tehnike tudi v tem, da celice ne poškoduje, za razliko od mikropipet, ki se večinoma uporabljajo danes.

Možnosti nove tehnologije so velikanske. Poleg zelo detajlnega vpogleda v delovanje kompleksnih nevronskih mrež, bodo nanožičke lahko služile kot vezni člen med živci in elektronskimi protezami, odpirajo pa tudi možnosti za izgradnjo hibridnih vezij, ki bodo povezala moč nanoelektronskih in bioloških komponent.

Vir: Harvard University Gazette.

Slo-Tech - Raziskovalci Oddelka za kemijo in kemično biologijo Harwardske Univerze, Oddelka za materiale Drexelske Univerze in Oddelka za kemijo univerze v Pensilvaniji, so ugotovili, da lahko nanožice iz barijevega titanata (BaTiO₃), s polmerom 3 nm z dodatkom vode oziroma hidroksilnih skupin ali pa ogljikovih oksilatov, ohranijo feroelektrične lastnosti tudi pri sobni temperaturi in da to zmožnost obdržijo nanožičke do premera 0,8 nm (s pomočjo hlajenja).

Do odkritja so prišli čisto naključno, ko so izmerili feroelektične lastnosti na nanožicah, ki jih glede na njihovo velikost ne bi smeli izmeriti, saj je do sedaj je veljalo pravilo, da feroelektrične lastnosti padajo linearno z manjšanjem velikosti oz. z manjšanjem premera. Z IR spektroskopijo so ugotovili, da se je na omenjene nanožičke vezala atmosferska vlaga, ki je odigrala vlogo stabilizatorja elektičnega dipola. Brez dodatka vode bi bile nanožice s podobnimi feroelektričnimi lastnostmi velike najmanj 50 nm.

Tehnologija potencialno...

Slo-Tech - Raziskovalci laboratorija Brookheven National Laboratory, ZDA, v sodelovanju z ostalimi raziskovalnimi inštitucijami, so uspeli ustvariti vodne nanožice (water wires), velike manj kot nanometer. Ustvarili so jih s pomočjo visokega pritiska znotraj določenih kristalov. Poleg tega jim je uspela tudi določena stopnja manipulacije s temi žicami.

Podobne strukture najdemo v celičnih membranah. Te strukture so odgovorne za transport protonov preko membrane. To je nujen člen v verigi procesov, s katerimi celica proizvaja potrebno energijo.

Takšne vodne nanožice so odličen prevodnik protonov in so zato potencialno uporabne za proizvodnjo novih tipov gorivnih celic oziroma vseh naprav, ki uporabljajo transport protonov za njihovo delovanje.

Vir: Laboratory news

Slashdot - V našem drugem članku o nanotehnologiji smo zapisali, da je uporaba (an)organskih nanomaterialov skoraj neomejena, saj materiali kažejo precej boljše lastnosti kot ti, ki so v uporabi sedaj. Da je temu res tako, priča sledeča novica.

Izraelsko podjetje Isracast je razvilo anorganske fulerene volframovega disulfida. Zaradi lažje obdelave kot jo poznamo pri ogljikovih fulerenih, je raziskovalna skupina naredila večplastne cevke, ki prepletene v mrežo tvorijo material, ki je sposoben zdržati visoke obremenitve. Odpornost kvadratnega centrimetra je kar 250 ton, kar je petkrat več kot pri jeklu, zato bi se lahko sledeča pridobitev uporabljala za izdelavo zaščitne opreme, predvsem neprebojnih jopičev. Ker nanoprodukti izkazujejo tudi veliko manjšo gostoto kot konvencionalni materiali, nosilcu nudijo tudi več udobja. Še klik.

Kot smo napovedali, nanotehnologija prihaja z velikimi koraki...

ENS - Znanstvenikom na Rice University je uspelo izdelati nanoavto, ki meri samo tri do štiri (odvisno po kateri osi merimo) nanometre. Za primerjavo - premer človeškega lasu znaša približno 80.000 nm.

Avto je sestavljen iz šasije, osi in koles, ki se vrtijo. Kolesa so sestavljena iz samo 60 atomov. Enega večjih izzivov je pomenilo pritrjevanje le-teh, saj je ves čas obstajala resna nevarnost, da uničijo vozilce. Težko je bilo tudi dokazovanje, da se avto dejansko pelje in ne drsi - to...

Slo-Tech - Roko na srce, odziv na prvi in drugi del članka o poškodbah pri delu z računalnikom je presenetil celo vodstvene delavce pri dotični spletni strani. Članka sta dosegla izjemen odziv, ki je bil sto odstotno pozitiven. To so opazili tudi na Radiu Kranj in povabili avtorico na pogovor.

Na frekvenci 97,3 MHz boste danes lahko od 14.30 do 15.30 spremljali živ pogovor s Tino Kogoj. Kdor še ve, kaj je to radio, naj preklopi na omenjeno frekvenco. Mogoče boste pa izvedeli še kaj novega [:D].

Slo-Tech - Tomi Laptoš je spisal drugi del članka o nanotehnologiji. V prvem je predstavil predvsem teoretične temelje nanotehnologije, ki bodo realizacijo doživeli šele čez leta, v drugem pa rešitve, ki so na voljo že danes. Poleg tega je razkril tudi obete za prihodnost in dodal še nekaj temnih strani nanotehnologije. Prijetno branje!

Slo-Tech - NTT (Nippon Telegraph and Telephone) je nedavno pokrajšal še dve ničli. S svojim sistemom za litografijo s curkom elektronov jim je uspelo oblikovati tridimenzionalen objekt z natančnostjo 10 nm, s čimer so za kar stokrat presegli vse dosedanje metode. Te so povrh vsega še povečini za praktično rabo in pogosto uporabljajo rentgenske žarke, ki s svojo valovno dolžino omejujejo natančnost na velikostni red enega mikrona.

Tehnologija litografije s curkom elektronov sama po sebi ni nova, uporabljajo jo za izdelovanje dvodimenzionalnih vzorcev, napredek se skriva v prehodu v tri dimenzije. Za to je potreben mehanizem, ki omogoča vrtenje okoli vsaj dveh osi in določanje tretje koordinate. NTT je premagal obe oviri....

Slo-Tech - Iz majhnega rase veliko in tako je tudi Slo-Tech pridno rasel in dosegel sedanji obseg. Ker ste uporabniki tuintam potožili, da ne poznate vseh kotičkov naše spletne strani, sta vam Sergio in alien-w ustregla.

Pripravila sta Vodič po Slo-Techu, ki vam podrobno, a kljub temu jasno in razumljivo opiše vse kotičke Slo-Techa, od registracije dalje. Ste vedeli, da naš forum med drugim samodejno obarva programsko kodo vseh najpopularnejših jezikov?

ScienceDaily - Nanocevčice, skupek tesno vezanih ogljikovih molekul cilindrične oblike, znanstvenikom vztrajno pripravljajo nova prijetna presenečenja. Dolg seznam njih potencialih uporab se je nedavno še povečal, ko je uspelo dvema raziskovalcema iz Rochesterske univerze osamiti nanocevčico (do sedaj so vedno preučevali le zavozljane snope) in opazovati njeno fotonsko emisijo.

To so storili tako, da so nanocevčico osvetlili z natančno usmerjenim laserjem in merili frekvenco oddane svetlobe. Iz razlike med absorbirano in izsevano svetlobo lahko potem sklepamo tako o fizikalnih lastnostih nanocevčice same, kot tudi njene okolice.

Razultati so prav neverjetni. Spekter je takorekoč idealen za sobne pogoje. Ne le, da je zelo ozek in diskreten, tudi stalen je. Lastnost, ki je ne moremo pripisati nobeni poznani molekuli. Vse namreč nekaj časa sevajo fotne, nato prenehajo in potem spet začnejo.

Stalen in natačen vir fotonov, kakršen je ta, je nujen za kvantno optiko. Novih področji uporabe pa s tem...

Gambit - Ta novica je še en dokaz, da postaja naravoslovje vse bolj prepleteno. Tako so pri podjetju Microchips razvili mikročipe, ki rešujejo enega od večjih problemov, ki muči farmacevtske tehnologe. Njihovi čipi so namreč sposobni nadzorovanega odmerjanja zdravilnih učinkovin v telo. Implantati se vgradijo na določeno mestu v telesu (najbolje nekaj blizu venskega sistema) in ob točno določenem času ali po potrebi izpustijo odmerek.

Sicer se mi kot (bodočemu) farmacevtu tu postavlja nekaj vprašanj, kot je recimo biokompatibilnost, ampak to je dobra pot do nanotehnologije. Če pa vas o tem zanima še kaj več, si oglejte debato o nanotehnologiji na našem forumu.

X-Bit Labs - 15. oktobra se bo v San Hoseju v Kaliforniji (ZDA) začel štiridnevno srečanje proizvajalcev mikroprocesorjev z imenom Microprocessor Forum. Vsi največji proizvajalci so svojo udeležbo že potrdili in obeta se nam nekaj zanimivih predstavitev.

• Intel bo predstavil nove načrte za prihodnost (roadmape) na mobilnem, desktop in strežniškem področju. Prav tako bodo razkrili več informacij o novem mobilnem procesorju z imenom Banias, ki je zasnovan na popolnoma novi arhitekturi in prihaja v letu 2003.
• AMD bo prvič bolj podrobno predstavil arhitekturo 64 bitnih Hammer procesorjev, ki jih bomo videli v drugi polovici 2002. Prav tako bodo govorili o prihodnosti HyperTransporta in vgradnji te tehnologije v Hammerje.
• Transmeta bo predstavila svoje načrte za prihodnost ter razkrila nekaj podrobnosti o novi ekonomični VLIW arhitekturi za Crusoe procesorje.
• VIA bo javnosti predstavila načrte o prebitju 1GHz meje ter novo Voyager jedro za prihodnje procesorje.

Smeha, ehm, novic in novosti polna kapa...

PC Stats - Na trgu je kar nekaj vrst pomnilnika in skoraj vsaka vrsta ima po dve ali več imen. Te teme so se lotili pri PC STATS. Opisali so poimenovanja po "podnožjih", ali za pomnilnik bolje rečeno načinu priklopa. V tem delu članka so razloženi pojmi SIMM, RIMM in najbolj poznani in uporabljani DIMM. Drug del članka pa razlaga pojme kot so SDRAM, DDR RAM, in razne predpone kot sta EDO in FPM pred pojmom DRAM. Tole tukaj je le povzetek tega člančiča, katerega vam priporočam, da si ga preberete... konec koncev ga je le 2 strani .