»

Primerjava Office 2003 in OpenOffice.org

Slashdot - OpenOffice.org je v par letih dosegel stopnjo razvoja, v kateri se hitro uveljavlja kot nadomestek za drage pisraniške zbirke, predvsem Microsoftov Office. Za prehod na prosto zbriko se odločajo predvsem podjetja, ki jim za vrat dihajo "izganjalci piratskega programja". Postavlja se vprašanje, ali ni tako početje podjetij nekoliko preuranjeno. Ed Benincasa je na eWEEK-u objavil razultate raziskave, v kateri je sodelovalo več uporabnikov, ki so preizkusili najnovejši različici obeh zbirk. Je OpenOffice.org vreden preskusa ali Office 2003 svoje cene?

6 komentarjev

Zakaj je Microsoft Office boljši kot OpenOffice.org

Slashdot - Verjetno ga ni korenjaka, ki bi s trezno glavo trdil, da je OpenOffice.org boljša pisarniška zbirka kot Microsoftova. Bo že držalo, da v nekaterih pogledih je, v splošnem pa tega ne moremo trditi. A Microsoft se očitno zaveda, da mu prosta pisarniška zbirka preti kot huda konkurenca, saj marsikomu zadostuje za vsakdanje delo.

V ta namen so napisali kratek dokument, ki "dokazuje", da je OpenOffice.org mala malica za Redmondsko pisarno. Dokument napada skoraj vsako prednost odprte zbirke, tudi to, da je brezplačna, prosta in združljiva z Microsoftovo. Med drugim omenja, da so uporabniki Microsoftovega Offica tudi bolj varni pred virusi. Klik!

Očitno se Bill in Steve že pošteno potita, da organizirata takšne akcije.

64 komentarjev

Prenesite OpenOffice.org tudi s počasnejšo povezavo

PC Linux Online - OpenOffice.org je odprta in brezplačna pisarniška zbirka za različne operacijske sisteme, obložena s številnimi možnostmi, ki v nekaterih primerih celo presegajo Microsoftov Office, ki kraljuje v tem tržnem segmentu. Vendar OpenOffice.org za nekatere uporabnike še vedno ni popolnoma dostopen, saj marsikdo še vedno uporablja modemsko ali podobno povezavo v splet, za katero je dobrih 60 MB še vedno velik zalogaj za prenos, še posebej če upoštevamo morebitne prekinitve povezave. V ta namen je Ed Buck, avtor številnih prispevkov za odprto pisarniško zbirko, pripravil manjše pakete za prenos, velike po 10 MB. Prenos je na voljo za Linux in za Windows.

10 komentarjev

Mozilla Europe

Mozillazine - Ustanovljena je nova neprofitna organizacija z namenom razširjanja Mozille v Evropi. Mozilla Europe, ki so jo ustanovili nekdanji uslužbenci Netscapa, ima sedež v Parizu, Mozilla Foundation pa ji je že izrazila polno podporo. Organizacija ima tri glavne cilje:
  • Promocija Mozille in njenih "potomcev" v Evropi s pomočjo lokalnih skupin.
  • Spodbujanje razvijalcev in podjetij, da prispevajo k projeku (s kodo ali finančno).
  • Širjenje Mozille v poslovnih okoljih preko tehnične podpore.
Spletna stran je na voljo v štirih evropskih jezikih. Klik!

8 komentarjev

Odprta koda govori mnogOOo jezikov ... tudi slovenskega

Najdi.si - Windows XP je preveden v 47 jezikov, Office 2003 pa v 34. Če je to veliko ali malo, nam razkrije primerjava s konkurenco. OpenOffice.org je na voljo v 30 jezikih, poteka pa še prevajanje v dvakrat toliko jezikov. Namizno okolje KDE lahko v domačem jeziku uporabljajo govorci 40 jezikov, prav toliko pa jih je "na poti". Mozilla je prevedena v 59 jezikov, kmalu pa se bo število povečalo za nekaj deset.

Očitno je torej, da odprtokodna skupnost uspešno širi svoje izdelke v bolj eksotične države, torej tudi v tiste, ki jih komercialni ponudniki zanemarjajo. Tu se kaže izvrstna priložnost za širjenje odprte kode. V zanimivem članku na C|Net je tudi izjava vodje slovenjenja pisarniške zbirke OpenOffice.org, Roberta Ludvika.

7 komentarjev

Prvi "sadovi" pobegle izvorne kode Oken

Security Tracker - Komaj je v javnost "pricurljal" del okenske izvorne kode, že so na njeni osnovi odkrili prvo varnostno luknjo. Zlikovec lahko ustrezno "obteše" datoteko z bitno sliko in ko jo naložite z IE 5, se zaradi celoštevilskega preliva lahko izvede poljubna koda, torej tudi kaj škodljivega. Na srečo (ali pa tudi ne glede na razvado prenekaterega uporabnika, ki se prijavlja kar kot administrator ali svojemu računu dodeli upravljalske pravice) se ta ZlobnaKoda™ izvede s privilegiji deskajočega uporabnika.

Kot poročajo, naj bi IE 6 bil imun na to varnostno luknjo. Če izvzamemo nadgradnjo na različico IE 6 (oz. kakšno alternativo, kot so npr. Opera, katera od izvedb Mozille ipd.) ali kar popravek "pobegle" izvorne kode v lastni režiji (kar zna biti pravno vprašljivo), v tem trenutku še ni uradnega popravka, upajmo pa, da se bodo pri Microsoftu zganili hitreje kot pri neki drugi luknji v IE ali celo pri luknji v knjižnici ASN.1. Še novica z več podrobnostmi.

9 komentarjev

MandrakeSoft umika najnovejši XFree86

Slashdot - Pred kratkim je začela veljati nova licenca za grafični strežnik XFree86, kar utegne imeti silno negativne posledice na nadaljnji razvoj odprtokodnih sistemov, kjer odprta implementacija X predstavlja osnovo domala vseh operacijskih sistemov z grafičnim vmesnikom. Tako je MandrakeSoft iz Mandrake Linuxa 10, ki ga pravkar razvija, umaknil XFree86 in ga namerava zamenjati s starejšo različico 4.3, ki je bila izdana pod drugačnimi licenčnimi pogoji. Uporabniki se seveda na veliko pritožujejo, ker ima novi XFree86 nekatere pomembne novosti, med drugim podpira več strojne opreme, a imajo razvijalci MandrakeSofta povsem zvezane roke. Podrobnosti.

4 komentarji

Odprtokodno programje v farsiju

Slashdot - Farsi, iranski uradni jezik, ki ga govori okoli 100 milijonov ljudi, dobiva čedalje večjo podporo v odprtokodni programski opremi. Lep primer je namizno okolje KDE, ki je v farsi prevedeno od januarja 2003.

Iran je deležen ameriških sankcij in ni podpisal mednarodnega zakona o patentnih pravicah. To zmanjšuje pomembno tržišče vsem podjetjem, ki bi se odločila za prodajo izdelkov z odprto kodo. Države v razvoju se še kako soočajo s problemom cene programskih paketov, zato bi tu odprta koda verjetno zasijala še močneje.

Vendar pa podpora farsiju ne pomeni, da je uporaba odprtokodne programske opreme, ki je po večini zaščitena z licenco GPL, v Iranu legalna. GPL namreč zahteva, da mora...

11 komentarjev

OpenOffice.org v slovenščini

Lugos - OpenOffice.org 1.0.1 je preveden v slovenščino. Trenutno je sicer možno dobiti samo verzijo za Linux, obljubljajo pa tudi okensko različico, in to v prihajajočih dneh. Pomoč sicer še ni prevedena, vendar to niti ni tako pomembno. Menim, da je bolj pomembno to, da imamo končno resno alternativo MS Officeu, ki je predrag za povprečnega uporabnika. Našel sem še tudi nekaj malih spodrsljajev, (npr. določeni namigi se pojavljajo v nemščini), vendar to ni tako moteče.

Seveda pa zadevo dobite na http://openoffice.lugos.si/

7 komentarjev