Slo-Tech - V bazah znanih ranljivosti od minulega tedna najdemo vnos CVE-2021-32471, ki je postavil rekord za najstarejšo odkrito ranljivost. Švedski raziskovalec Pontus Johnson s Kraljevega inštituta za tehnologijo (KTH) v Stockholmu je odkril ranljivost v implementaciji Turingovega stroja iz leta 1967 Marvina Minskega. To predstavlja najstarejšo odkrito ranljivost, saj tiči v 54 let starem "programu".

Rekord je seveda bolj zanimivost kot kaj praktično uporabnega, saj te implementacije univerzalnega Turingovega stroja v praksi nikjer ne uporabljamo. Turingov stroj je algoritemska posplošitev, abstraktni sistem, ki ne obstaja. Zamislil si ga je britanski matematik Alan Turing leta 1936 in predstavlja (neizvedljiv) model do skrajnosti poenostavljenega računalnika z neskončnim spominom, ki zmore računati. S Turingovim strojem lahko simuliramo vsak (končni) računski algoritem.

Marvin Minskys, ki velja za pionirja umetne inteligence, je leta 1967 objavil znamenito knjigo Computation: Finite and...

Slashdot - Stephen Wolfram je na svojem blogu napovedal, da bodo maja v njegovem podjetju Wolfram Research zagnali spletni iskalnik v naravnem jeziku WolframAlpha, ki bo uporabniku na vprašanja v naravnem jeziku vračal konkretne odgovore in ne le povezave na spletne strani, kot je to v navadi pri klasičnih iskalnikih tipa Google,Yahoo...
Sicer je iskalnikov tega tipa že nekaj, ki pa jim to stvar uspeva uresničevati le delno(prepričajte se na Powerset ali Lexxe).

Glede na to, da človek, ki ima za sabo tako kompleksen produkt kot je Mathematica pravi, da bolj zapletene stvari še ni delal ter da mu je vzela zadnjih nekaj let, lahko z upravičenostjo pričakujemo produkt, ki bo spremenil način iskanja informacij po spletu.

Wolfram pravi, da se bomo s tem "produktom" zelo približali idealu o računalniku iz 50. let prejšnega stoletja, ki zna izračunati odgovor na vsako zastavljeno vprašanje.

Slo-Tech - V četrtek, 5. maja, vas ob 20.00 vabimo v Kiberpipo na otvoritev instalacije Turing train terminal.

Modeli železnic obstajajo že skoraj tako dolgo kot njihovi arhetipi, razviti za potrebe prometa, transporta in trgovanja. Ekonomija in trgovina sta tudi glavna podležeča motiva za razvoj računalnikov, računal in umetnih možganov.

Turingov železniški terminal slepo verjame v zgodnjezgodovinsko napačno izračunavo, da “...bodo računalniki v prihodnje sestavljeni iz 1000 elektronk in tehtali tono in pol.” (Popular Mechanics, marec 1949). Sestavlja ga nekaj tisoč ton jekla, pomanjšanega v računajočo protezo. Operacijski sistem tega spominskega črva je ultimativni univerzalni računalnik,...

MadPenguin.org - Xandros, komercialni distributer Linuxa, ki zelo spominja na nek drug operacijski sistem, zbira preskuševalce razvojne različice prihajajočega Xandros Desktopa 3.0. Nova različica naj bi izšla še letos, podjetje pa poskuša poiskati čim več prostovoljcev z različno strojno opremo in z različnimi izkušnjami, ki bi pripomogli k izboljšanju sicer komercialne distribucije. Prijava.

OSNews - Izšla je prva uradna različica nove distribucije Linuxa, Ubuntu. Različica 4.10, ki označuje leto in mesec izida, je plod dela večinoma južnoafriških razvijalcev, ki jih podpira podjetje Canonical Ltd.

Nova distribucija je že po izdajah razvojnih različic pritegnila ogromno zanimanja in uporabnikov. Odlikujejo jo Debianovi temelji, brezplačnost in zelo preprosta uporaba. Namestitev sicer še vedno poteka v besedilnem načinu, a je zelo preprosta in kratka. Vključeno je veliko programja najnovejših različic za vsakodnevna opravila, novo okolje Gnome 2.8 pa je uvedlo tudi nekaj novih orodij za konfiguracijo.

Ubuntu Linux je ena izmed najprimernejših distribucij za začetnike, uporabimo...

OSNews - UserLinux, na Debianu temelječa distribucija Linuxa, ki želi preprečiti pohod komercialnih distributerjev in ponuditi povsem brezplačen, odprt, stabilen, varen in zmogljiv Linux, je prvič uradno na voljo za prenos s spleta. Prva beta-različica je sicer izšla z zamudo, a na srečo z minimalno, tako da lahko že zdaj prenesete sliko ISO, ki obsega vsega 4,5 MB. Sistem zaženete z zgoščenke, tako kot pri Slo-Tech Linuxu ali običajni namestitvi operacijskega sistema. Med namestitvijo se paketi prenašajo s spleta, tako da je zagotovljena ažurnost programja. Klik!

Slashdot - Stephen Wolfram je v svojem delu A New Kind of Science predlagal korak, ki je temeljito pretresel znanstveno srenjo. Ideja sama je pravzaprav zelo preprosta in niti ne izvirna. Pred njim je v tej smeri deloval že Edward Fredkin, a stvari ni dovolj domislil, kar ga je vpričo radikalnosti trditev pahnilo v pozabo.

Za osnovo vsem fizikalnim pojavom je Wolfram postavil celularne avtomate. S tem vsi, še tako abstraktni postopki postanejo variacija na zelo preprosto osnovno temo. Zadostujeta že dve stanji, 0 in 1. Potemtakem je vse okoli nas (vklučno z nami) program, ki se izvaja, oziroma je posledica delovanja kopice teh avtomatov, Turingovih strojev, ki jih določajo nekoliko bolj biološko navdahnjeni aksiomi. Kot podporo v prid njegovim trditvam lahko vzamemo uspešnost bioloških algoritmov pri reševanju široke palete matematičnih problemov.

Vsi, ki ste za knjigo že slišali, se gotovo sprašujete, čemu sem jo privlekel na plan več kot leto po izidu. Iz nadvse preprostega razloga....

Slo-Tech - V oddelku znanost in tehnologija so se ponovno razvnele zanimive debate. Pa poglejmo, kaj bralcu ponujamo tokrat.

Na internetu se pojavlja vse več t.i. AI-bot-ov, ki naj bi se inteligentno pogovarjali s Homo Sapiens-om iz mesa in krvi na drugi strani žice. Kaj onemogoča pogovor na nivoju vsaj IQ=100, kako sprogramirati boljšo AI in o drugih vprašanjih se pogovarjamo v tej temi.

Načel sem že velikokrat premlevano, pa nikoli dokončno premleto debato o Wolframovi teoriji, ki je mimogrede pred kratkim doživela prvo obletnico svojega obstoja in dokazuje, da je vse v svojem bitu sestavljeno iz bitov. Osnovo te teorije predstavlja knjiga A New Kind of Science, ki je tako razburkala znanstvene kroge.

Vse prevečkrat zamolčana in spregledana tema o naši psihi je od zdaj naprej bolje zastopana v Z&T oddelku. Ali je imel Freud prav...

Zagovorniki in ljubitelji znanosti pa smo tudi obudili tradicijo pogovorov v živo, in sicer preko IRCa. V tej temi se dogovorimo za čas in kraj pogovora....

HardOCP - Na tej strani lahko zasldite zanimiv projekt nekega tipa, ki omogoča spremljanje raznih sistemskih spremenljivk preko LED diodic. Vezje z LEDicamo je nadvse preprosto, na računalnik pa se ga priklopi preko paralelnega vmesnika. S pomočjo ustreznega softvera (ledmeter-0.2 za linux in LEDMeter za Winse) tako LEDice prikazujejo zasedenost procesorja, pomnilnika, mreže in tako dalje, pač vse stvari, ki jih spremlja vaš sistem. Nadvse zanimivo!