Slo-Tech - Konec prejšnjega meseca, natančneje 25. avgusta 2006, je minilo natanko 15 let od kar je, takrat finski študent, Linus Torvalds na (kdo se še spomni novičarskih skupin) USENETU v skupini comp.os.minix javno naznanil svoj hobi - začel se je ukvarjati z izdelavo operacijskega sistema, podobnega Minixu, ki bo tekel na Intelovi platformi 386. Skupaj s tem obvestilom je javno objavil tudi FTP naslov, na katerem je bila dostopna njegova izvorna koda.

Kaj se je zgodilo v naslednjih 15 letih, bolj ali manj podrobno vemo vsi. Če pa vas zanimajo podrobnosti, kaj se je dogajalo na področju odprtokodnega programja pred in po tem, kako je Linux vstopil v poslovna okolja in kaj je k temu pripomoglo, vam priporočamo branje knjige Rebel Code, Linux and Open Source Revolution. Novinar Glyn Moody v dokaj preprostem, netehničnem jeziku podrobno opisuje zgodovino razvoja odprtokodnega programja, od začetkov Richarda Stallmana in projekta GNU, prek razvoja Linux jedra, do najpomembnejših...

Slo-Tech - Za vse uporabnike Photoshopa, ki si želijo brezplačne alternative in ne želijo porabiti dragocenih ur za privajanje na nov uporabniški vmesnik, je sedaj na voljo odprtokodni Gimp s preurejenimi meniji. Program je preoblečen, da čimbolj spominja na Photoshop in tako uporabniku močno olajša menjavo programa. Projekt se imenuje GIMPshop, podrobnosti in povezave do datotek pa najdete na domači stran projekta. Prvotno je bila predelava narejena za Mace, odslej pa teče tudi na Windows in Linuxu.

Mozillazine - Nov iskalnik A9, ki si ga lasti Amazon.com, odslej ponuja orodno vrstico tudi za brskalnik Firefox. Vrstico namestimo kot običajno razširitev za Firefox. V predstavitvi nove razširitve so avtorji zapisali, da je bila med najpogostejšimi željami uporabnikov. Na naklonjenost slednjim s strani podjetja pa kaže že oglas na prvi strani iskalnika in prednostna vloga Firefoxa na strani s predstavitvijo vrstice.

Za podoben korak so se odločili tudi pri Yahoo!-ju. Trenutno smo ob obisku toolbar.yahoo.com preusmerjeni na neuradni Yahoo! Companion for Mozilla, ob obisku beta.toolbar.yahoo.com pa na neuradno vrstico Yahoo! za Firefox.

Še nekaj orodnih vrstic iskalnikov za Firefox.

Še en razlog več za udeležbo današnje prireditve!

Slashdot - Kolikšna je vrednost odprtokodnega jedra Linux? To vprašanje se je porodilo, ko je Jeff V. Merkey na novičarski skupini linux.kernel objavil ponudbo, da za petdeset tisoč dolarjev odkupi linux jedro oz. njegovo kodo v določenem trenutku v času.

Na to ponudbo je Ingo Molnar odgovoril, da bi bil razvoj linux jedra iz "ničle" po izračunu programa za približno oceno vrednosti kode SLOCcount vreden kar 175 milijonov dolarjev. Ko je to opazil avtor programa SLOCcount, David A. Wheeler, se je še sam poglobil v oceno kode in prišel na plan z oceno 612 milijonov dolarjev. Naj samo omenim, da jedro obsega že preko 4,2 milijona vrstic izvorne kode.

To vsekakor ni mačji kašelj, zakaj ne pa si preberite v oceni Davida A. Wheelerja.

Slashdot - Razvijalci Debian GNU/Linuxa so sprejeli sklep o dopolnitvi svoje "Družbene pogodbe", ki je nekakšna definicija projekta Debian, tako da bo še bolj prost, kot je bil do zdaj. Anthony Towns, vodja izdaj najbolj proste izmed velikih distribucij, je tako sporočil, da bodo nekateri pomembni deli dokumentacije in programske opreme pred izdajo naslednje različice odstranjeni iz Debiana. Poleg tega bo sprememb deležen tudi namestitveni program in kot vse kaže bomo na naslednjo stabilno različico (Sarge) čakali do leta 2005. Klik!

Slashdot - Adobovi razvijalci so se pri snovanju nove različice svojega priljubljenega izdelka za obdelavo slik, Photoshop 8 (znan tudi kot CS), očitno še posebej potrudili. Obiskovalec foruma uporabnikov Photoshopa v Windowsu namreč poroča, da z omenjenim programom sploh ni moč odprti slik s podobo bankovca ameriškega dolarja. Enako menda velja tudi za euro, medtem ko oprijemljivh informacij o uspešnosti vgrajenega mehanizma pri drugih valutah še nimamo. Podobno spoznanje je doživel tudi nek drug uporabnik, ki je bankovec sicer odprl, natisnil pa je lahko le njegov del.

Bomo kmalu priča množičnemu upadu ponarejanja denarja?

PC Linux Online - 14. oktobra je minilo 7 let odkar je Matthias Ettrich objavil članek, v katerem je predstavil projekt, ki naj bi se ukvarjal z razvojem grafičnega namiznega okolja za operacijski sistem Linux. Sprva se je projekt imenoval Kool Desktop Environment, a se je kmalu preimenoval v K Desktop Environmet (Namizno okolje K), ki mu po domače rečemo kar KDE. Projekt je hitro zorel in danes je KDE najbolj razširjeno namizno okolje za Linux, deluje pa tudi na drugih sistemih. Nekaj tednov pred izidom različice 3.2 KDE obsega že 4,5 milijona vrstic izvorne kode. Vse najboljše!

PC Linux Online -

CodeWeavers, vodilni razvijalec programske opreme, ki omogoča uporabo programja za Windows pod Linuxom, je izdal CrossOver Office 2.0. Nova različica priljubljene programske opreme omogoča uporabo zbirke Microsoft Office XP in Adobeovega Photoshopa 7 v okolju Linux brez uporabe emulatorja. Polega tega dodaja podporo tudi japonskim, kitajskim in korejskim različicam programske opreme.

Že prejšnje različice so omogočale uporabo Lotus Notes, Intuit's Quicken, Microsoft Visio, Microsoft Internet Explorer in drugih programov v okolju Linux. Photoshop je za marsikoga ključni program, zato bo nova različica prispevala tudi k širjenju Linuxa na namizja. Uporabo Photoshopa pod Linuxom so si že ogledali na DesktopLinux.com.

CrossOver Office deluje na novih različicah distribucij SuSE, RedHat in Mandrake. Cena ene licence znaša 54,95 dolarjev. Klik!

Tweak Town - Ravno danes se je Primož igral z vrhnjo sliko Slo-Techa ter ugotovil, da se da v Linuxu (meni se zdi, da kar v shellu, nisem prepričan - nisem Linuxaš, priznam) dotično sliko pošteno skrčiti brez kakšnega opaznega upada kakovosti prikaza. Rezultat? Iz 52 KB smo dobili 13 KB, kar se izjemno pozna v količini poslanega prometa ter posledično na obremenitvi strežnika. Orgazmično. Za vse nas, uporabnike Oken, pa tale kratek članek, ki opisuje shranjevanje JPG datotek v programu Adobe Photoshop. Tip vztraja na tem, da je za uporabo na spletu stiskanje v razmerju 1:25 popolnoma sprejemljivo. Mu verjamete?