Technology Review - Revija Technology Review, ki jo izdaja ugledna ameriška univerza MIT, je izdala letošnji seznam TR35, na katerega je uvrščenih 35 najuspešnejših inovatorjev na svetu, mlajših od 35 let. Seznam izhaja vsako leto od leta 2005 dalje. Med njimi najdemo tudi Slovenca Jerneja Barbiča, ki službuje kot profesor na Univerzi v Južni Kaliforniji.

Barbič je na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani doštudiral matematiko, nato pa se je prijavil na podiplomski študij na Carnegie Mellon Univesity in bil tudi sprejet. Svoje izkušnje je obširno opisal v zelo uporabnem vodiču za slovenske študente, ki jih zanima...

ComputerWorld - V današnjem času se za varovanje podatkov pred nepovabljenimi pogledi običajno uporablja šifriranje, a to ni edina pot. Raziskovalci z Univerze v Južni Kaliforniji in Nacionalne univerze za znanost in tehnologijo v Pakistanu so v članku Designing a cluster-based covert channel to evade disk investigation and forensics v reviji Computers & Security predstavili koncept skrivanja podatkov, ki uporablja fragmentacijo datotečnega sistema kot medij za shranjevanje podatkov.

Raziskovalci poudarjajo, da je šifriranje absolutno varni način za varovanje podatkov, a da ne omogoča zanikanja obstoja podatkov (plausible deniability). Sovražnik to lahko izkoristi, tako da od imetnika podatkov izsili šifrirne ključe. To sicer ni povsem res, saj je na...

New Scientist - Kitajski raziskovalci poročajo o novi možnosti določanja lokacije internetnega priključka na podlagi IP-številke, ki v povprečju omogoča določitev lokacije na okoli 700 metrov. Vzemivši v obzir, da se trenutno uporabljene metode za geolokacijo ustavijo pri nekaj deset kilometrih, je natančnost nove metode osupljiva. Predstavili so jo na konferenci v Bostonu.

Raziskovalci z Univerze za elektronske znanosti in tehnologije v Čengduju na Kitajskem ter Severozahodne univerze v Evanstonu v zvezni državi Illinois so za ta podvig uporabili znane lokacije večjih uporabnikov, kot so univerze in podjetja. Te imajo mnogokrat svoje spletne strani na strežnikih fizično v svojih prostorih, katerih točen...

Intel - Intel je napovedal, da bo v prihodnjih petih letih vložil skupno 100 milijonov dolarjev v različne raziskovalne programe ameriških univerz, kjer bodo ustanovljeni tako imenovani Intelovi znanstveno-raziskovalni centri. Prvega bodo odprli na Univerzi Stanford in bo namenjen raziskavam vizualnega računanja naslednje generacije (next generation visual computing), v njem pa bodo sodelovali raziskovalci še s sedmih univerz.

V Intelu pojasnjujejo, da bodo novi centri prinesli nov model sodelovanja univerz in industrije. V celoti jih bo financiral Intel, vodili pa jih bodo skupaj Intel in univerze. Na ta način želi Intel doseči, da bo večji del sredstev namenjen neposredno za raziskave,...

News.com - Februarja praznuje šestdesetletnico en prvih elektronskih digitalnih računalnikov, ENIAC. Računalnik se je uporabljal do leta 1955, predvsem za potrebe vojske, saj je med drugim opravljal izračune, potrebne za izdelavo vodikove bombe.

ENIAC je bil pravi monstrum, tehtal je namreč 27 ton ter zavzemal 167 m². Med drugim ga je sestavljajo 17.468 elektronk, 7.200 didod, 1.500 relejev, 70.000 uporov in 10.000 kondenzatorjev. Poraba? Malenkostna, le 150 kW električnega toka. Podatke se je vnašalo s posebnimi luknjanimi karticami. Opravil je lahko takrat revolucionarnih 5.000 preprostih računskih operacij na sekundo. Za računanje je...

The New York Times - Znanstveniki z Univerze v Kaliforniji so odkrili zanimivo metodo za uporabo bakterij, te organizme (z rahlo modificiranim genetskim materialom) so namreč uporabili za izdelavo slik. Rezultat, na katerega so čakali okoli dvanajst ur, ni bil preveč navdušujoč, a ker gre za pionirski poskus, so raziskovalci z njim zadovoljni. Chris Voigt, predavatelj na zgoraj omenjeni ustanovi, je ob predstavitvi novega načina tiskanja digitalnih fotografij povedal, da je njegov nadaljnji razvoj (teoretično omogoča do 10x višje ločljivosti od sedanjih) odvisen predvsem od sodelovanja med znanstveniki na področjih medicine in tehnike.

Monitor - Yahoo in Univerza v Kaliforniji sta še z nekaterimi podjetji (Adobe, HP Labs, Evropski arhiv, ...) ustanovila Open Content Alliance (OCA), v okviru katerega se bodo digitalizirale knjige ter ostale knjižnjični materiali. Zavezništvo so sklenili zaradi storitve google.print, ki je doživela veliko številko kritik zaradi kršenja avtorskih pravic.

Bistvena razlika med to storitvijo in delom OCA je torej v tem, da bo slednji ponudil le vsebine, ki so v skupni lasti ter tiste, ki mu jih bodo podarili avtorji materiala. Če vas zadeva zanima, lahko več izveste iz izvorne novice.

Slashdot - Internet dandanes lahko prenašamo po obilici medijev. Od navadne bakrene parice in kablskega omrežja pa do radijskih valov. Problem je, da imajo nad prvimi podjetja pogosto nadzor, ki temelji že na monopolnega. Po drugi strani pa kljub vseemu te storitve niso na voljo vsem odjemalcev. Tako se kar sama poraja ideja, da bi internet poskusili spraviti v navadne električne žice.

Trenutno je aktualno električno podjetje Hydro-Québec iz Montreala, ki bo s testiranjem začelo januarja, komercialno pa bo storitev na voljo v nekaj letih. Glede na to, da je to za nas čez lužo ta novica niti ni tako zelo zanimiva. Zanimivo je edino to, da je se je zbudilo še eno podjetje in namerava prevetriti lokalni trg internet ponudnikov. Trenutno je ta storitev komercialno na voljo sicer v Nemčiji kjer jo od poletja 2001 trži RWE in na Švedskem, kjer jo nudi Sydkraft.

Podjetja očitno odkrivajo novo tržno nišo. Samo vprašanje časa je kdaj bo to na voljo pri nas. (2010, 2050, 2100)?? Kaj menite vi?)

Slashdot - Zanimivo novico so objavili na TheChamplainChannel, kjer poročajo, da je ameriška vlada dodelila raziskovalcem na Univerzi v Kaliforniji, Berkeley in Univerzi v Južni Kaliforniji pet milijonov dolarjev sredstev za izgradnjo modela interneta, ki bo karseda podoben dejanskemu. Zakaj to? Razlog je zanimiv. "Internet" bodo potem poskušali na vsak način sesuti in se ob tem naučiti čim več o izdelovanju obrambnih mehanizmov in nemara celo razviti kakšnega novega. Prva faza projekta bo končana februarja. Izvirna novica.

Tech Extreme - Raziskovalci na Univerzi v Arizoni odkrivajo načine, kako bi s pomočjo proteinov iz živih celic lahko dobesedno vzgojili tokokroge. Namesto sedaj uporabljanega lepljenja in cinjenja bi vse to delali z dolgimi strunami proteinov, ki se jim reče mikrotubuli. Da, to so tisti mikrotubuli, ki pomagajo pri mejotski delitvi celic, in vlečejo narazen kromosome. Ti proteini so 2-3 krat tanjši od sedajšnjih žičnatih povezav med tranzistorji, kar privede do manjše velikosti in boljše učinkovitosti. Ali jim bo uspelo vzgojiti prvi čip? Klik!