Najbolj zadolžene države sveta v letu 2026 (ZDA 126% CHINA 107%)

Point?

Ćalki ti stalno odpiraš te teme z neko agendo zadaj, neiskren mofo si.

Ni vse v drzavnem dolgu. Kitajska podjetja so verjetno bolj zadolzena kot ameriska, npr.

Italija in Francija sta pa itak bodoci katastrofi. Verjetno so evroobveznice neizogibne.

Kitajski dolg je vecinoma domaci. Ameriski davkoplacevalci pa so precej dolzni tudi tujcem.

Chalky je 27. jul 2026 ob 21:07 izjavil:

Španski državni dolg naj bi leta 2026 dosegel 2,1 bilijona ameriških dolarjev, kar ustreza približno 98 % BDP. To pomeni, da je relativno dolžniško breme Španije nižje kot v več drugih večjih evropskih gospodarstvih. Nemčija medtem že vrsto let uporablja ustavno določeno "dolžniško zavoro" (debt brake), ki omejuje strukturne proračunske primanjkljaje. Največje evropsko gospodarstvo naj bi imelo leta 2026 3,5 bilijona ameriških dolarjev državnega dolga, kar je manj kot Francija, Italija in Združeno kraljestvo.

Dolžniška zavora?? A ni to po slovensko fiskalno pravilo?

Pa glede Nemčije nisi na tekočem. Oziroma to itak velja za celotno EU. Vojaški izdatki (na papirju) sploh več ne vplivajo na dolg oz. fiskalno pravilo. So kao izvenbilančni izdatki. Le kdo jih bo pokrival....

Btw: a ni trumpek obljubljal, da bo znižal javni dolg v ZDA? Če bi za vsako njegovo zavajanje dobil cent, bi bil danes milijarder.

kow je 27. jul 2026 ob 21:16 izjavil:

Kitajski dolg je vecinoma domaci. Ameriski davkoplacevalci pa so precej dolzni tudi tujcem.

"precej" je pretiravanje, večina ameriškega dolga je notranjega. Zunanjega je približno 20% pa še tu gre za skoraj vse zaveznice. Kitajska drži malce več od pol Trilliona kar je smešna številka.

karafeka:: danes, 21:19:23

Ameriški državni dolg se v bistvu že 2 leti krči na podlagi Debt to GDP ration. Leta 2024 je bila števila 128% zdaj je 126%. ZDA počasi obračajo krivuljo. Kitajska ima pa drugačno pot in sicer strmo navzgor. Ameriško gospodarstvo raste hitreje kot se zadolžujejo.

kow je 27. jul 2026 ob 21:34 izjavil:

Mislim, da je bolj 25%, razen ce se je v zadnjem casu kaj spremenilo. Bom uporabil besedo "nezanemarljivo", bo ok?

23.9% če smo povsem natančni, sem zaokrožil navzdol

Še vedno velika večina vsega ameriškega dolga je notranjega. Prav tako trenutne projekcije kažejo da bo ameriško gospodarstvo leta 2036 približno 55 Trillion GDP. 10 let ni prav dolgo obdobje. Mislim da bi ZDA lahko v tem obdobju zmanjšale dolg na 110% morda celo 100%. Če bodo imeli še malce večjo rast to nebi smel biti problem.

KG-348:: danes, 00:24:34

Zapravljajo kot zmešani

Imaš lestvico in številke v OP, Kitajci zapravljajo vsaj toliko če ne še bistveno več. Za japonsko sploh ni potrebno izgubljati besed. ZDA imajo daleč največje gospodarstvo zato se ti zdi številka absurdna ker ti gledaš vse skupaj v dolarjih in ne procentih.

Ni potrebno nič povečevati davkov oziroma sprejemati nepopularnih ukrepov samo rast je potrebno povečati in se bo na dolgi rok vse poravnalo.

A spet ta s svojimi padlimi idoli?
Prvič, Kitajci NE zapravljajo toliko kot Američani, ampak manj. Kar svojo tabelo si oglej. 19% manj ni malo denarja, niti pri enih, niti pri drugih, ogromno ga je. Pri Američanih je 19% gromozanska številka in toliko več so zapufani.

In drugič, važno je za kaj so zapufani. Američani so v glavnem zato, da kupujejo železje za strahovlado in pumpajo denar par posameznikom.
Medtem ko Kitajci..., ni potrebno razlagati. Vsak si lahko sam pogleda kam Kitajci gredo. Oz. kje so. Trenutno nekje 20 do 30 let pred Ameriko, kmalu še toliko več. In to v dobro vseh ljudi. Ne par ultra multi miljarderjev.

feryz je 28. jul 2026 ob 07:15 izjavil:

A spet ta s svojimi padlimi idoli?
Prvič, Kitajci NE zapravljajo toliko kot Američani, ampak manj. Kar svojo tabelo si oglej. 19% manj ni malo denarja, niti pri enih, niti pri drugih, ogromno ga je. Pri Američanih je 19% gromozanska številka in toliko več so zapufani.

In drugič, važno je za kaj so zapufani. Američani so v glavnem zato, da kupujejo železje za strahovlado in pumpajo denar par posameznikom.
Medtem ko Kitajci..., ni potrebno razlagati. Vsak si lahko sam pogleda kam Kitajci gredo. Oz. kje so. Trenutno nekje 20 do 30 let pred Ameriko, kmalu še toliko več. In to v dobro vseh ljudi. Ne par ultra multi miljarderjev.

Dejansko zda veliko dajo v razne socialne programe, recima medicad,..

US nimajo penzijskega sistema kot ga poznamo v EU, ki je velik del javnih financ v EU + demografska piramida obrnjena na glavo (US nimajo takih težav z demografijo kot recimo EU, imajo do neke mere ampak tako slabo kot EU pa ne) so slabši obeti za EU kljub manjši zadolženosti.

vsi imate prav!

dronyx je 28. jul 2026 ob 08:46 izjavil:

GregiB je 28. jul 2026 ob 08:27 izjavil:

Dvomim, da bodo razmerja med usvarjeno dodano vrednostjo na prebivalca tako zelo v prid američanom, da bo tole dolgoročno vzdržno...

ZDA gredo allin v AI in računajo na to, da bo AI tako močno dvignila produktivnost, da servisirat dolg ne bo noben več problem. Elon Musk celo trdi, da bo tudi delo samo še opcijsko (kar je seveda samo še ena njegova bedarija). Lahko pa tu pride tudi še do preobrata, ta shema se sesuje, ZDA natisnejo nove bilijone da rešijo borzo in dolg bo čez noč prek 150% BDP. Glede na dosedanje izkušnje se mi zdi to bolj verjetno.

Če bo delo zdaj-zdaj tako zelo odveč zaradi Ejaja, zakaj TRENUTNO talajo vize Padžitom kot bonbone? A ni tole kratkovidno z -8 dioptrijo?

Če bi pri naši slovenski kuhi pri neki družini spekli kilogram svinjskih reber in povabili Američana, bi ta gotovo dejal: "A to je samo zame?"

Skratka, določene stvari so začeli narobe furat že pred časom in ne bodo mogli popravljat, woke tukaj ne pomaga, kvečjemu nasprotno.

Če se bodo lotili teh neprijetnih zadev, bodo morali tudi malce zategnit pas, samo dvomim, da bo kdo dovolj prepričljiv na volitvah in tudi odločen.
Kvaliteta sredinskega miselnega dometa se kvečjemu niža.

Čaki je še pred enim letom ponavljal "propagando" za katero je sedaj ugotovil, da je propaganda in proti kateri se sedaj bori v tej anti-propagandni temi. Nekateri običajni soborci so, seveda, že skočili na vlak. Ostali še bodo.

Chalky je 27. jul 2026 ob 21:14 izjavil:

Miki N:: ravnokar

Utrujen sem od vse Kitajske propagande ki jo širijo Slovenci. Upam da bo ta thread pomagal v bodoče vsem tistim ki bodo še naprej ponavljali propagandno laž o tem da se bodo ZDA vsak čas sesule zaradi dolga, kajti če je temu res tako potem se bo tudi Kitajska in to še bistveno prej kot ZDA.

Edit: Miki ne se preveč razburjati. V bistvu se lahko iz tega članka marsikaj naučiš in upam da se tudi boš.

Razumemo, da širiš TACO propagando, vendar se moraš zavedati, da s tem podpiraš propagando goljufa, pedofila in obsojenca in seznam očitkov istega nivoja , kot dejstvo je še precej daljši.
Medtem ko Amerika pravkar odobri vojaški proračun v višini 1,5 T dolarjev, drugi namesto nepotrebnega zapravljanja raje vlagajo v intelektualno delo in razvoj. Zato Amerika po številnih merilih nazaduje, medtem ko drugje nastajajo takšne objave.


Key details from the report:
The people ​did not identify the state-backed manufacturer due to the sensitivity of the matter.
The ‌breakthrough ⁠could eventually challenge ASML in China, but the system still lags on performance and reliability and needs further testing before mass production, leaving the Dutch company's advantages intact for now.
Production will be limited initially, ​with about five ​DUV machines this ⁠year and roughly 20 in 2027.
Immersion DUV machines, which print circuit patterns onto silicon wafers, are ​the most advanced lithography tools available to Chinese chipmakers ​after restrictions ⁠cut off access to extreme ultraviolet lithography (EUV) systems.
China is also developing a domestic EUV machine, though it remains at the prototype stage.
The technology ⁠could ​give Chinese chipmakers an alternative source of ​critical equipment as the U.S. considers tighter restrictions on foreign lithography tool exports and ​servicing in China.

Tako se med vrsticami pokaže, da ob tolikšnem poudarjanju skromnih ameriških rekordov postaja vse bolj jasno, da ameriška borza počasi izgublja stik z realno ekonomijo; videti je predvsem kot interno kroženje in umetno napihovanje vrednosti. In polnjene yepov tistih, top 0.01% Ameriske populacije

Da, precej amaterski trol. Rusi znajo vsaj neko zgodbo naplest ... se vidi, da imajo desetletja izkušenj

Tule si poglej kaka je razlika med Iranom in USA v bdpju:
https://georank.org/economy/iran/united...

Pa jih trump kljub temu ne more ali ne zna prisilit k ničemer. Še slabše, kar naprej hoče več denarja za orožje, ker jim ga je že zmanjkalo. Kaj to pove o superiornosti ZDA? Ne bi rekel, če bi Iran začel to sranje, je pa trumpek.

Posledice pa čutimo vsi.

China's debt interest costs are soaring above U.S. levels and growing faster than any other budget category as Beijing struggles to prop up growth


Svet je preplavljen z dolgom, vendar medtem ko sta ZDA in Evropa v zadnjem času povzročali zaskrbljenost na svetovnih finančnih trgih, tudi fiskalni položaj Kitajske ni videti prav nič spodbuden. Kitajski dolg se je namreč v zadnjih letih tako močno povečal, da plačila obresti za vsa najeta posojila predstavljajo vse večji delež javne porabe.

Po novih ocenah organizacije Conference Board, ki jih navaja Financial Times, bodo plačila za servisiranje dolga letos predstavljala 19,2 % splošnega proračuna centralne vlade, medtem ko so leta 2014 znašala 12 %. To potrjuje tudi ločeno poročilo Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS), objavljeno v začetku letošnjega leta, po katerem je 19 % proračunske porabe Pekinga namenjene plačevanju obresti na dolg. To je več od 14 % ameriškega zveznega proračuna, kolikor ZDA namenjajo obrestim, vendar manj od japonskega deleža, ki znaša 25,6 %.

CSIS dodaja, da so se kitajski izdatki za plačilo obresti med letoma 2013 in 2025 povečali za kar 341 %, kar je hitreje kot katera koli druga večja kategorija proračunske porabe. Za primerjavo: skupna javna poraba se je v tem obdobju povečala za 102 %, izdatki za socialno varnost in zaposlovanje za 207 %, za znanost in tehnologijo za 137 %, za obrambo pa za 141 %.

Seveda tudi ameriški izdatki za obresti na državni dolg vzbujajo precejšnjo zaskrbljenost. Od leta 2013 so se povečali za približno 390 % in dosegli bilijon dolarjev, s čimer presegajo celo proračun Pentagona. Kljub temu se gospodarstvi dveh največjih svetovnih gospodarskih sil na nekaterih ključnih področjih vse bolj razhajata, kar bo vplivalo na prihodnjo gospodarsko rast in zadolženost.

Ameriško gospodarstvo dobiva nov zagon, k čemur prispeva razmah umetne inteligence. Kljub visoki inflaciji potrošniki ostajajo odporni in še naprej trošijo. Brezposelnost je nizka, kazalniki pa kažejo na polno zaposlenost, medtem ko so delniški trgi na rekordnih ravneh ali blizu njih. Seveda največja tehnološka podjetja, ki gradijo obsežno infrastrukturo za umetno inteligenco, tekmujejo v izdajanju obveznic, da bi financirala gradnjo podatkovnih centrov in nakupe čipov. Vendar sredstva pridobivajo tudi z novimi izdajami delnic in začetnimi javnimi ponudbami delnic (IPO).

Kitajska se medtem sooča z upočasnjevanjem gospodarske rasti, ki bi lahko zaostala za letošnjim ciljem v višini 4,5-5 %. Čeprav se panoge, usmerjene v izvoz, hitro širijo, trgovinske partnerice postavljajo vse več ovir. Kitajski potrošniki še vedno neradi trošijo, naložbena dejavnost je šibka, nepremičninski sektor si še vedno opomore od izjemnega zloma, kitajske delnice pa beležijo skromne rezultate.

Peking je državnim bankam naročil tudi, naj zagotovijo financiranje prednostnim panogam, kot so električna vozila, robotika, umetna inteligenca in obnovljivi viri energije.

Toda zaradi pritiska, naj povečajo kreditiranje, so številna posojila končala pri vprašljivih posojilojemalcih. Dolg podjetij se je od leta 2019 podvojil, njihovi prihodki pa so se povečali le za 30 %. Upniki še naprej podaljšujejo posojila, da bi ohranili pri življenju podjetja v težavah, čeprav skoraj tretjina teh podjetij posluje z izgubo. Zdi se, da kitajski model gospodarske rasti, ki temelji na vodilni vlogi države, izgublja zagon. Hitro rastoči dolg je opozorilni znak, saj lokalne oblasti pogosto skušajo spodbujati izbrane panoge z zagotavljanjem poceni posojil.

Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je bruto javni dolg Kitajske letos dosegel 107 % BDP, medtem ko je leta 2015 znašal 41 %. Po trenutnih projekcijah naj bi do leta 2030 dosegel 124 % BDP. Širši kazalnik zadolženosti, ki zajema javni in zasebni sektor, razkriva še bolj zaskrbljujočo sliko. Po oceni družbe Capital Economics se je skupno razmerje med dolgom in BDP na Kitajskem, brez finančnega sektorja, od leta 2010 podvojilo in v začetku letošnjega leta preseglo 300 %. V ZDA pa je skupni dolg javnega in zasebnega sektorja lani znašal približno 265 % BDP, kar je precej manj kot na vrhuncu zadolževanja med pandemijo.

Kitajski dolžniški razmah ne prinaša več enakih koristi kot nekoč, temveč postaja tudi vse večje breme za gospodarstvo. Ironično je, da je eden od razlogov za zadolževanje države in ohlapnejše kreditne standarde državnih bank prav želja po ohranjanju gospodarske rasti in preprečevanju izgube delovnih mest, je maja zapisal Mark Williams, glavni ekonomist za Azijo pri družbi Capital Economics. Toda rezultat 18 let trajajočega kreditnega razmaha je bančni sistem, ki ohranja pri življenju neproduktivna podjetja, razširjene izgube v industriji in globoko zakoreninjene presežne proizvodne zmogljivosti.

https://fortune.com/2026/10/11/china-de...

Kitajsko gospodarstvo je v kritičnem stanju. Ameriško raste hitreje medtem ko delniški trg na Kitajskem doživljajo padec za padcem v ZDA pa bo kmalu ATH. Brezposelnost med mladimi na kitajskem je izjemno visoka in sicer 20% (to je tisto kar dovolijo objaviti). Nekaj let nazaj so prilagodili graf in ne poročajo pošteno kar pomeni da je situacija zagotovo še bistveno bolj kritična. ZDA bežijo Kitajski tako gospodarsko, tehnološko kot tudi vojaško.

Chalky je 13. okt 2026 ob 13:27 izjavil:

China's debt interest costs are soaring above U.S. levels and growing faster than any other budget category as Beijing struggles to prop up growth

Svet je preplavljen z dolgom, vendar medtem ko sta ZDA in Evropa v zadnjem času povzročali zaskrbljenost na svetovnih finančnih trgih, tudi fiskalni položaj Kitajske ni videti prav nič spodbuden. Kitajski dolg se je namreč v zadnjih letih tako močno povečal, da plačila obresti za vsa najeta posojila predstavljajo vse večji delež javne porabe.

Po novih ocenah organizacije Conference Board, ki jih navaja Financial Times, bodo plačila za servisiranje dolga letos predstavljala 19,2 % splošnega proračuna centralne vlade, medtem ko so leta 2014 znašala 12 %. To potrjuje tudi ločeno poročilo Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS), objavljeno v začetku letošnjega leta, po katerem je 19 % proračunske porabe Pekinga namenjene plačevanju obresti na dolg. To je več od 14 % ameriškega zveznega proračuna, kolikor ZDA namenjajo obrestim, vendar manj od japonskega deleža, ki znaša 25,6 %.

CSIS dodaja, da so se kitajski izdatki za plačilo obresti med letoma 2013 in 2025 povečali za kar 341 %, kar je hitreje kot katera koli druga večja kategorija proračunske porabe. Za primerjavo: skupna javna poraba se je v tem obdobju povečala za 102 %, izdatki za socialno varnost in zaposlovanje za 207 %, za znanost in tehnologijo za 137 %, za obrambo pa za 141 %.

Seveda tudi ameriški izdatki za obresti na državni dolg vzbujajo precejšnjo zaskrbljenost. Od leta 2013 so se povečali za približno 390 % in dosegli bilijon dolarjev, s čimer presegajo celo proračun Pentagona. Kljub temu se gospodarstvi dveh največjih svetovnih gospodarskih sil na nekaterih ključnih področjih vse bolj razhajata, kar bo vplivalo na prihodnjo gospodarsko rast in zadolženost.

Ameriško gospodarstvo dobiva nov zagon, k čemur prispeva razmah umetne inteligence. Kljub visoki inflaciji potrošniki ostajajo odporni in še naprej trošijo. Brezposelnost je nizka, kazalniki pa kažejo na polno zaposlenost, medtem ko so delniški trgi na rekordnih ravneh ali blizu njih. Seveda največja tehnološka podjetja, ki gradijo obsežno infrastrukturo za umetno inteligenco, tekmujejo v izdajanju obveznic, da bi financirala gradnjo podatkovnih centrov in nakupe čipov. Vendar sredstva pridobivajo tudi z novimi izdajami delnic in začetnimi javnimi ponudbami delnic (IPO).

Kitajska se medtem sooča z upočasnjevanjem gospodarske rasti, ki bi lahko zaostala za letošnjim ciljem v višini 4,5-5 %. Čeprav se panoge, usmerjene v izvoz, hitro širijo, trgovinske partnerice postavljajo vse več ovir. Kitajski potrošniki še vedno neradi trošijo, naložbena dejavnost je šibka, nepremičninski sektor si še vedno opomore od izjemnega zloma, kitajske delnice pa beležijo skromne rezultate.

Peking je državnim bankam naročil tudi, naj zagotovijo financiranje prednostnim panogam, kot so električna vozila, robotika, umetna inteligenca in obnovljivi viri energije.

Toda zaradi pritiska, naj povečajo kreditiranje, so številna posojila končala pri vprašljivih posojilojemalcih. Dolg podjetij se je od leta 2019 podvojil, njihovi prihodki pa so se povečali le za 30 %. Upniki še naprej podaljšujejo posojila, da bi ohranili pri življenju podjetja v težavah, čeprav skoraj tretjina teh podjetij posluje z izgubo. Zdi se, da kitajski model gospodarske rasti, ki temelji na vodilni vlogi države, izgublja zagon. Hitro rastoči dolg je opozorilni znak, saj lokalne oblasti pogosto skušajo spodbujati izbrane panoge z zagotavljanjem poceni posojil.

Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je bruto javni dolg Kitajske letos dosegel 107 % BDP, medtem ko je leta 2015 znašal 41 %. Po trenutnih projekcijah naj bi do leta 2030 dosegel 124 % BDP. Širši kazalnik zadolženosti, ki zajema javni in zasebni sektor, razkriva še bolj zaskrbljujočo sliko. Po oceni družbe Capital Economics se je skupno razmerje med dolgom in BDP na Kitajskem, brez finančnega sektorja, od leta 2010 podvojilo in v začetku letošnjega leta preseglo 300 %. V ZDA pa je skupni dolg javnega in zasebnega sektorja lani znašal približno 265 % BDP, kar je precej manj kot na vrhuncu zadolževanja med pandemijo.

Kitajski dolžniški razmah ne prinaša več enakih koristi kot nekoč, temveč postaja tudi vse večje breme za gospodarstvo. Ironično je, da je eden od razlogov za zadolževanje države in ohlapnejše kreditne standarde državnih bank prav želja po ohranjanju gospodarske rasti in preprečevanju izgube delovnih mest, je maja zapisal Mark Williams, glavni ekonomist za Azijo pri družbi Capital Economics. Toda rezultat 18 let trajajočega kreditnega razmaha je bančni sistem, ki ohranja pri življenju neproduktivna podjetja, razširjene izgube v industriji in globoko zakoreninjene presežne proizvodne zmogljivosti.

https://fortune.com/2026/10/11/china-de...

Kitajsko gospodarstvo je v kritičnem stanju. Ameriško raste hitreje medtem ko delniški trg na Kitajskem doživljajo padec za padcem v ZDA pa bo kmalu ATH. Brezposelnost med mladimi na kitajskem je izjemno visoka in sicer 20% (to je tisto kar dovolijo objaviti). Nekaj let nazaj so prilagodili graf in ne poročajo pošteno kar pomeni da je situacija zagotovo še bistveno bolj kritična. ZDA bežijo Kitajski tako gospodarsko, tehnološko kot tudi vojaško.

Spet kup neumnosti. Od kje jih jemlješ?
Prepričal si me, da si plačanec, ki želi ZDA prikazati kot obljubljeno deželo, vse ostalo je pa ničvredno.
Pa ni tako, ker lažeš.

Kaj je zavajajoče ali napačno:
- Laž: "Kitajsko gospodarstvo je v kritičnem stanju."
Gospodarstvo v "kritičnem stanju" običajno pomeni recesijo, finančni kolaps ali masovno brezposelnost. Kitajska še vedno raste okoli 4,5 %, ustvarja velik trgovinski presežek in ostaja drugo največje gospodarstvo na svetu.
- Laž: "Ameriško gospodarstvo raste hitreje." Po projekcijah IMF Kitajska raste hitreje (okoli 4,4-4,5 %) kot ZDA (okoli 2,3 %). Res je, da ZDA hitreje rastejo glede produktivnosti in nekaterih tehnoloških sektorjev, ne pa glede skupne stopnje BDP.
- Laž: "Delniški trg na Kitajskem doživlja padec za padcem."
Kitajski trgi so zadnja leta šibkejši od ameriških, vendar niso v neprekinjenem zlomu. Gre za obdobja rasti, stagnacije in padcev. Trditev je pretirano poenostavljena.
- Laž: "ZDA bežijo Kitajski gospodarsko."
Po nominalnem BDP imajo ZDA veliko prednost, vendar Kitajska še vedno raste hitreje in je po kupni moči (PPP) večje gospodarstvo. Zato "bežijo" ..... to je čisto subjektivno mnenje, ki nima nobene osnove.
- Blodnja: "Brezposelnost mladih je zagotovo bistveno višja od uradnih številk."
To je špekulacija. Popolnoma nobenih virov nimaš, da to drži.
- Blodnja: "ZDA bežijo Kitajski tehnološko in vojaško."
Na nekaterih področjih imajo ZDA vodstvo (napredni čipi, AI modeli, letalonosilke), Kitajska pa na drugih vodi ali hitro dohiteva (EV, baterije, sončni paneli, industrijska robotika, 5G).
Kitajska že par let zapored prijavi več patentov, kot ZDA.

Kitajske se ni za bati. Imajo več kot 1 bilijon dolarjev presežka, medtem ko ima Amerika še večji primanjkljaj in je na dobri poti, da bo kmalu plačevala 2 bilijona dolarjev samo za obresti. Za nameček se je FED letos vsak mesec zadolžil še za skoraj 160 milijard dolarjev, kar pomeni približno 25 milijard dolarjev obresti. Ampak glede tega se očitno nihče pretirano ne sekira. Ampak ja, finančne problem ima menda Kitajska.