Trgovinski primanjkljaj Evropske Unije s Kitajsko se približuje €1 milijardi dnevno

Jazon je 8. okt 2026 ob 06:29:47 izjavil:

Kitajska dobi dostop do EU trga, EU pa ne do kitajskega.

Chalky je včeraj ob 14:03:42 izjavil:

Je pa pozitivna stvar da so se Evropski kreteni nehali dreti "protekcionizem" tako kot so to počeli 10 let nazaj in da so se tudi sami končno zbudili iz spanca in ugotovili da so carine in trade balance edina prava pot naprej. Evropa je potrebovala 10 let da je ugotovila da je imel oranžni boogeyman prav leta 2016.

Od kda pa ma pol Čajna prav? Tam od 1949? 6 let oranžnega genija prot 77 letom kitajskga oranžno-rdečga managementa

EU dejansko nima dovolj političnega in strateškega manevrskega prostora, da bi lahko odločno nasprotovala ameriškemu pritisku.
Evropa se je z lastnimi političnimi odločitvami zavestno odpovedala pomembnemu delu svoje energetske neodvisnosti in s tem enemu od ključnih temeljev strateške avtonomije. Posledice teh odločitev so danes vse bolj očitne.

Evropa že leta veliko govori o digitalni suverenosti. Kako daleč smo prišli od velikih besed do dejanske suverenosti, lahko na tehničnem forumu verjetno presodimo tudi sami. Pustimo ob strani, da imamo na tehničnem forumu temo o Trumpu, kar je že samo po sebi zanimiv pokazatelj, kam je zašel njegov tehnični del.
Če smo že pri evropski tehnološki suverenosti: koliko ASML-jevih strojev smo pravzaprav kupili in dejansko uporabljamo v EU?

Evropska finančna suverenost očitno deluje predvsem do trenutka, ko začneš resneje kritizirati Izrael ali ZDA. Primer ICE precej dobro pokaže meje te "suverenosti". Medtem pa se lahko počasi začnemo ozirati proti Afriki in preverjati, kdo pravzaprav še koga dohiteva po finančnih rešitvah.

Res je, po Evropi se lahko prosto gibljemo, volimo, se množimo in celo meje imamo bolj ali manj pod nadzorom. Glede na stanje na drugih področjih bomo očitno morali temu reči suverenost.

Pustimo zgoraj naštete probleme. Saj vemo, "ruski fake news" in je razprava zaključena. Raje ponujam naslednjo miselno uganko. Chalky , pri njej žal samo prelet naslova ne bo dovolj.

Preselimo torej v Evropo eno "MEGA-kitajsko" tovarno.
Delovna sila seveda ni pomembna, ZAKAJ ? Tudi v EU proizvodnjo vse bolj avtomatiziramo in vanjo uvajamo robote. Procesi so danes tako optimizirani, da množične industrijske delovne sile, značilne za prejšnje stoletje, preprosto ne potrebujemo več v enakem obsegu.
Koga rabimo in imamo : Potrebujemo samo visoko izobražene inženirje ter dobro usposobljene in izurjene mehanike. Skratka, skoraj nikogar.
Torej lahko že na tej točki pridemo do zaključka, da je strošek delovne sile v tako visoko avtomatizirani proizvodnji praktično irelevanten.
Pri verjetno skoraj štirikrat dražjih energentih potem razpravljamo, kako bomo konkurenčni Kitajski. Kitajec lahko proizvodnji prišteje še ladijski prevoz do Evrope in carine, pa je lahko na koncu še vedno cenejši od evropske proizvodnje. Potem pa se čudimo, zakaj se industrija seli drugam.

Sedaj pa pridemo do zanimivega dela: koliko nas stane vse ostalo, kar takšna megatovarna potrebuje, da sploh lahko izdela končni proizvod? Ker očitno sama cena delavca/delovne sile še zdaleč ni celotna zgodba, zakaj temu ni tako.

Ostala nam je predvsem butična, visoko specializirana proizvodnja, na katero smo lahko upravičeno ponosni.

Alternativa :
Zakaj pa ta megatovarna ne bi bila kar ladjedelnica? Panoga, pri kateri smo na Zahodu skozi desetletja uspešno dokazovali, kako se industrijske zmogljivosti postopoma prepusti drugim.
Motorje in pogonske sklope še vedno znamo izdelovati v Evropi, vgrajujejo pa jih tudi v ladje, ki nastajajo v Južni Koreji in na Kitajskem. Samo za občutek: pri kontejnerskih ladjah, LNG tankerjih in podobnih plovilih je pogonski sklop cca 25% del stroška/investicije, njegov strošek pa je primerljiv s stroškom delovne sile izdelava take ladje. Težava torej ni "predraga evropska delovna sila". Težava je, da usposobljene delovne sile in industrijskega ekosistema počasi nimamo več. In to ni posledica zadnjih nekaj let, ampak desetletij takšne selekcije, podobno kot v ZDA.