Globalni dolg

Prava revščina ponavadi prinese nataliteto. Boj za preživetje in take fore zanimivo delujejo v naravi.

Magic1 je 20. mar 2025 ob 15:06 izjavil:

Prava revščina ponavadi prinese nataliteto. Boj za preživetje in take fore zanimivo delujejo v naravi.

Ne to ni revščina ampak pravice žensk..
Do neke mere je to res, ampak tam kjer živijo še vedno v ruralnih predelih so otroci za preživetje delovna sila in socialna podpora, če zboliš ali si star...

V razvitih družbah pa ženske nočejo biti stroji za rojevanje ker ne morejo delati toliko in ohranjati družino...
Rabimo pa tam 2.2 da vzdržujemo nataliteto..
Nek nov sistem rabimo in seveda propagando feminizma stran dati iz družbe kjer ženskam govorijo da so srečne edino če delajo..

Narobe si me razumel. Kapital je seveda plasiran v ekonomijo. Ampak ce das meni milijardo, bom tudi jaz plasiral denar v ekonomijo. In poveceval glavnico. Brez dela. Bom ze najel nekaj managerjev, ki bodo placani na uspesnost.

Kaj tocno koristnega pocnem? Da si zasluzim tako veliko virov, ki jih potem potrosim?
Zadeva je kristalno jasna. Alice je bogata zaradi svojega oceta.

Utk je 20. mar 2025 ob 11:43 izjavil:

Globalno gledano, v Ameriki ni _NIHČE_ reven. Ja, imaš brezdomce, ampak tu je kombinacija, kot si napisal, marsičesa. In ne glede kaj nekdo naredi za te ljudi bojo nazadnje spet pristali točno tam kjer so. Njihov problem ni, da so "revni", ampak čisto drug, kater, bogve. Na zahodu daš lahko vsakemu "revežu" dodatnega jurja na mesec pa ne bo zarad tega v bistveno drugačni situaciji. Zame to ni potem revež, enostavno zato ker ni edini niti glavni problem v denarju.

Reveži so, kolk so, v Afriki, tam kjer res nimajo dobesedno nič niti nobene možnosti za nič. Tam bi bilo kaj za pomagat, pa spet ne samo s filanjem denarja. Tudi če je nekje vojna imaš avtomatsko na hitro kupe "revežov". Ampak tega se ne da preprečit. Takim je tudi za pomagat. Če je nekdo fat fuck in ne ve kaj bi sam sabo v nekem propadlem Detroitu, za takega pa ne bom pošiljal sms-a.

No vidiš, se vsaj delno strinjava, jaz se npr. ne strinjam s teboj, da v Ameriki ni nihče reven (ni nujno, da si brezdomec, da si revež), ker so pač reveži taki in drugačni in ni potrebna Rusija ali komunistična diktatura, da si revež ampak je posredno še veliko drugih dejavnikov kateri vplivajo na to. Predvsem pa je revščina subjektivna za vsakega posameznika in z voljo, delom, trudom in izobraževanjem (ni nujno faks dokončat, lahko se priučiš poklica) se človek lahko tudi reši revščine, priznam pa, da v "free world" imaš vsaj male možnosti, da se rešiš revščine med tem, ko v S Koreji si pač fucked up. Afrika je pa na žalost popolna druga pesem, ker tu imaš probleme že od kolonializma, plemenske spore, nenaravno narisane meje med državami, razno razne interesne skupine zaradi naravnih bogastev ...

Drugače pa stari podatki, ampak statistično gledano nekje okoli 12-13% ljudi živi pod pragom revščine v ZDA:

Tudi precej odvisno, kako definiraš revščino. V OECD pod reveže padejo vsi, ki imajo dohodek gospodinjstva nižji od 60% mediane. Zanimivo, da je 60% tudi spodnja meja, da prideš v srednji razred (ki je v groben definiran kot pas 60-200% mediane), torej nimamo več nižjega razreda ampak reveže, srednji in višji razred.

Kanban je 21. mar 2025 ob 08:15 izjavil:

Tudi precej odvisno, kako definiraš revščino. V OECD pod reveže padejo vsi, ki imajo dohodek gospodinjstva nižji od 60% mediane. Zanimivo, da je 60% tudi spodnja meja, da prideš v srednji razred (ki je v groben definiran kot pas 60-200% mediane), torej nimamo več nižjega razreda ampak reveže, srednji in višji razred.

To je širši problem prilagajanja statistike po potrebi. Ja, včasih je bil nižji razred. Danes so pa to reveži. Včasih smo imeli 100 ljudi, ki so čakali na zdravstveno obravnavo nad dopustno mejo, potem smo mejo zvišali in to število čakajočih prepolovili. Čez noč.

johnnyyy je 21. mar 2025 ob 08:39 izjavil:

dronyx je 19. mar 2025 ob 15:43 izjavil:

Seveda ta dolg ima konkretne posledice. V 70 letih v ZDA so delali moški, ženske so bile večinoma doma, otrok pa več kot danes in so lažje preživljali družine kot danes. Kako je to mogoče ob vsem tehnološkem napredku v zadnjih desetletjih? Očitno je problem dolg, saj ga je potrebno vračat, hkrati pa je potrebno dodatno visoko zadolževanje. Ta sistem je nevzdržna prevara, samo tega se vam ne upajo povedati na glas, sploh ker nihče ne ve, kako se iz tega rešit. Sama ideja ustvarjanja vedno večjega dolga je sicer pa na prvi pogled privlačna, ker si lahko privoščiš danes več, kot bi si sicer, samo s časom pa čedalje bolj boli glava. Si ne predstavljam kaj bodo naslednje generacije? Nima smisla niti začet živet, saj imaš že ob rojstvu koliko dolga? 50.000 EUR, 100.000 EUR? ROFL, kakšni idioti.

Sam gledam iz drugega vidika. Namreč preko dolga oz. preko zadolževanja se veča tehnološki napredek in preko tehnološkega napredka se dolg lažje vrača. Če zraven dodamo še printanje denarja pa je efekt še večji.

To, da imaš ob rojstvu nek velik dolg je laž, saj nimaš ti kot oseba dolg ampak ima dolg država. Kot drugo ne smeš gledati le dolga, ampak tudi druge investicije. Recimo ko gledamo Slovenijo so vsi glasni koliko dolga imamo, a nihče zraven ne pove, koliko delnic ima država še v raznih podjetjih (KRKG, NLBR, TLSG), koliko nepremičnin si lasti država itd.

Oprosti, koliko dolga pa so že vrnili? NIČ! Dolg se samo povečuje (stari pa reprogramira), kljub vsem tehnološkem napredku. Se ti ne zdi da tukaj matematika ne deluje? Američane vidim že malo panika grabi zaradi tako visokega dolga, sploh ker vedo, da se bo ta samo še višal. Ko pride naslednja ekonomska kriza bo zelo hitro zrastel za 20% ali še več, ker bodo natisnili nove bilijone za reševat borzo. Dolg oz. kredit bi moral imeti status droge, ker ga potrebuješ vedno več.

Utk je 21. mar 2025 ob 08:57 izjavil:

Kanban je 21. mar 2025 ob 08:15 izjavil:

Tudi precej odvisno, kako definiraš revščino. V OECD pod reveže padejo vsi, ki imajo dohodek gospodinjstva nižji od 60% mediane. Zanimivo, da je 60% tudi spodnja meja, da prideš v srednji razred (ki je v groben definiran kot pas 60-200% mediane), torej nimamo več nižjega razreda ampak reveže, srednji in višji razred.

Se pravi države imajo strašno rade, da imamo zmeraj nek procent revežov, tudi recimo v Švici, ker potem ima država en kup izgovorov za en kup "ukrepov", ki koristi predvsem neki "agendi".
Tako se ne da resno pogovarjat o revščini, če rečemo, da je nek procent ljudi zmeraj reven, ker zmeraj bo nek procent, ki bo pod nekim povprečjem. Če ne bo 60% več dovolj, bomo pa dvignili na 80.

Da ni prevec (relativnih) revezev je pametno poskrbeti ze zaradi odnosov v druzbi. Ce ne drugega, je manj kriminala, nasilja ipd.

Mislim, da se narod zaveda, da inflacija požira prihranke.

Ampak ne vidijo pa razloga za inflacijo, država "tiska" denar, pač knjižnega, ne dejansko bankovce, se zadolžuje, kar povečuje količino denarja v obtoku, dviga inflacijo.

Banke so v pamtiveku lahko posodile toliko denarja, kot so ga ljudje prinesli, postopoma pa se je to koliko ga potrebujejo v depozitih nižalo, v Sloveniji so bile oobvezne rezerve okoli leta 90 več kot 10%, okoli 2000 so bile 5%, v EU na začetku 2%, od leta 2012 pa 1% v določenih primerih 0%. 1% pomeni da mora imeti banka 1 miljon depozitov, da lahko posodi 99 miljonov. In "posodi" pomeni, da številke ukuca v računovodske konte in na TRR prejemnika kredita. Ta na nek način imaginarni denar postane realen, ko kreditojemalec poplača kredit - kaj to pomeni. Recimo da je v državi 100 enot denarja, banka posodi različnim kreditojemalcem 20 enot, v državi je zato 120 enot denarja, kar pomeni 20% inflacijo, če si za neko stvar na začetku plačal 100 enot, boš potem ko bo trg absorbiral dodatnih 20 enot, moral plačat 120 enot. Nekdo, ki pa ne jemlje kreditov, pač pa zbira prihranke, se mu bojo le-ti razredčili. Če si imel v prvi fazi 1 enoto prihrankov in nadaljuješ in imaš nato v drugi fazi 1,2 enote imaš točno isto kupno moč kot prej z 1 enoto.

Krivec za to je država oziroma EU, ki je bankam znižala obvezne rezerve, kar pomeni, da NE POTREBUJEJO našega denarja in so obresti 0,001%. Če bi bile obvezne rezerve 20%, bi se banke teple za depozite in bi dobili dovolj obresti, da se pokrije inflacija plus še ostalo bi. Sistem nas torej prav sili v to, da NIMAMO prihrankov in da jemljemo kredite. Kako naj verjamem, da to ni nalašč?

Avenger je 21. mar 2025 ob 15:40 izjavil:

Sistem nas torej prav sili v to, da NIMAMO prihrankov in da jemljemo kredite. Kako naj verjamem, da to ni nalašč?

Seveda je zanalašč. Samo na začetku tega novega monetarnega sistema je bilo verjetno mišljeno, da ne bo trajno tako. Sedaj pa je po svoje kar srhljivo, da kot kaže sploh ni druge možnosti, kot samo vedno več kreditov, sicer se ekonomija ustavi, dolgovi postanejo še višji, obresti gredo v nebo, ekonomija se še bolj zaustavi. Tole je kar nevarna igra. Ne vem kako izgleda endgame. Kaj ko se rodiš in imaš takoj 1 MIO kredita prek države za odplačevat, bo takrat v redu? Ljudje bodo začeli imigrirat v države, kjer bo ta balast najnižji, da boš vsaj lahko normalno živel, ne pa da ti večino prihodka pobere država, ker se je nekdo pred desetletji kreditiral kot zmešan, ob tem, da je ogromno tega denarja pobrala korupcija. Saj vemo, kako so nas olupili pri avtocestnem križu. Vidite problem?

Saj vemo, kako so nas olupili pri avtocestnem križu. Vidite problem?

Ja, da si privlekel na plano avtocestni križ iz pradavnine, namesto, da bi izpostavil aktualno 1,5 milijardno povišanje plač v javnem sektorju, ki ga bomo plačevali vsako leto. 1,5 milijarde letno za povišice. Let that sink in. Zidar in kompanija so bili navadni reveži v primerjavi z novodobnimi posli.

Zadeva v zvezi z dolgom temelji po moje tudi na napačnih izračunih. Kot vemo se pri izračunu inflacije močno trudijo, da je številka čim manjša in marsičesa se v inflaciji sploh ne upošteva (nepremičnine..). Na drugi strani pa se želi prikazati BDP čim večje, torej se sem notri šteje vse živo. Če se ne motim tudi rušenja, pa čeprav če nekaj porušiš tisto izgine, torej nisi nič dejansko ustvaril. In ko potem tak BDP preračunaš na tako izračunano inflacijo je rezultat kakšen? Po moje precej višji BDP, kot pa dejansko je, saj je že inflacija podcenjena (višja inflacija, višja napaka). In tako potem krediti, merjeni v procentih BDP izpadejo dejansko manjši, kot pa zares so. Samo ta sistem ima učinkovit marketing in številni nasedejo, da je sistem dober in vzdržen. Ni dober in ni dolgoročno vzdržen. Razen če v neki točki ne bo armada robotov počela vse, tudi odplačala dolg. Musk bi rekel, da bo to 2026. Ampak FSD je napovedoval tudi že za 2016, pa smo že 2025.

dronyx je 22. mar 2025 ob 06:59 izjavil:

Zadeva v zvezi z dolgom temelji po moje tudi na napačnih izračunih. Kot vemo se pri izračunu inflacije močno trudijo, da je številka čim manjša in marsičesa se v inflaciji sploh ne upošteva (nepremičnine..). Na drugi strani pa se želi prikazati BDP čim večje, torej se sem notri šteje vse živo. Če se ne motim tudi rušenja, pa čeprav če nekaj porušiš tisto izgine, torej nisi nič dejansko ustvaril. In ko potem tak BDP preračunaš na tako izračunano inflacijo je rezultat kakšen? Po moje precej višji BDP, kot pa dejansko je, saj je že inflacija podcenjena (višja inflacija, višja napaka). In tako potem krediti, merjeni v procentih BDP izpadejo dejansko manjši, kot pa zares so. Samo ta sistem ima učinkovit marketing in številni nasedejo, da je sistem dober in vzdržen. Ni dober in ni dolgoročno vzdržen. Razen če v neki točki ne bo armada robotov počela vse, tudi odplačala dolg. Musk bi rekel, da bo to 2026. Ampak FSD je napovedoval tudi že za 2016, pa smo že 2025.

Bistvo inflacije je da se upošteva samo življenjsko najnujnejše stvari (zato je precej okleščena), saj za rajo potrebuješ samo to, da se gorivo/hrana/dopust itd. ne draži prehitro. Na koncu so nas dopro naučili, kjer se gleda samo letna inflacija - koliko se so se na leto cene dvignile, koliko so se na 5 let nikogar ne zanima.

BDP v kapitalizmu ponazarja ekonomsko aktivnost. Večja kot je aktivnost več denarja se obrne.

Ali je sistem vzdržen ali ne, bo pokazal čas. Trenutno kljub visokemu dolgu neke hude krize ni. Sicer USA plačuje pri teh obrestih ogromne obresti, a ko bodo šle obresti dol, tega večino ne bo več zanimalo.

Seveda. Vendar bistvo inflacije ni v tem, da pokaže vse kar se je podražilo, ampak samo osnovne življenjske stvari. BDP pa prikazuje ekonomsko dejavnost, zato se v njem upošteva vse.

Cel point meritve inflacije je v bistvu da meris razliko med dejansko vrednostjo in vrednostjo valute.

Amlak to NE pomeni nujno da bi moral zajeti vse kar je na trgu in del GDPja. Ker to koliko je denar vreden pac ne pomeni vsakemu isto, eni bolj kupujejo ene artikle drugi druge. Enim je nepremicnina 40% zivljenskega odhodka, drugim 0% ko lepo podedujejo.

In vsak bi "rad" videl GDP graf rasti koreliran z osebno inflacijo, to bi bil za tisto osebo "pravi" graf, ki iznici nihanje vrednosti valute kot jo on osebno dozivlja. Za to osebo NI pravi graf da steje v kosarici vse kar je del GDPja, ker potem bi bilo notri polno dobrin od miljarderjev ki jih normani ljudje ne kupujeje in ki niso relavantne za to koliko mi z valuto lahko svojih artiklov kupimo.

Z koncentracijo bogastva se dogaja da je inflacija drazjih dobrin dejansko vecja od inflacije obicnih. Sam ce bi to uposteval kot "pravo" inflacijo bi dobil za obicnega cloveka napacne stevilke, dobil bi recimo (imaginarni primer, ampak premik bi deiansko sel v to smer) inflacijo 100% v zadnjih 10 letih in graf cen stanovanj koreliran z inflacijo bi pokazal kako se je vse noro pocenilo. Ampak to ni dejansko dejstvo, torej tak nacin inflacije ni pravi, pac racunat ga moras na nekega povprecnega potrosnika in njegovo kosarico in bo vsaj priblizno ok za cimvec ljudi.

Nekje sem zasledil zanimiv podatek, da potrošniška inflacija meri samo učinek 10% na novo ustvarjenega denarja. To se mi zdi da lepo pokaže tudi cena zlata, ki se prilagaja pa vsej količini denarja v obtoku. Torej veliko na novo ustvarjenega denarja sploh ne pride do potrošnika, ampak konča nekje v finančnih krogih, kjer napihuje naložbe, seveda tudi nepremičnine. Ta scam je dejansko mnogo večji, kot si povprečnež sploh predstavlja oziroma je tako inteligenten, da ga težko povprečnež razume. Nič se ne zgodi kar slučajno. Vsaka posledica ima nekje svoj vzrok. Na dolgi rok se bo po moje vse to postavilo nazaj tja, kjer mora biti in nas čaka še precej inflacije. Problem pa seveda predstavlja tudi absurdno visoke cene nepremičnin, ki jim kupna moč splošne populacije ne sledi oz. močno zaostaja, to pa bo na daljši rok imelo tudi hude ekonomske posledice, že sedaj pa povzroča ta anomalija številne selitve in imigracije ljudi.

johnnyyy je 22. mar 2025 ob 19:23 izjavil:

Seveda, ogromno se ga razprši v razne storitve, ki so se zelo razširile. Recimo če smo imeli pred desetletji le nekaj TV programov, je danes tega precej več. Tudi športa je ogromno več. Luksuza itd.

To je drobiž. Ogromno na novo ustvarjenega denarja gre bankam in naprej potem v naložbe. Ta ideja "usmerjenega tiskanja denarja" je nastala v ZDA, povzročila pa hude posledice po celem svetu, ker so jo praktično vsi kopirali brez razmišljanja. Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, marsikje Evropi...povsod enaki simptomi. Nedostopne nepremičnine zaradi tega, ker so postale finančne naložbe, napihnjene z na novo ustvarjenim denarjem, ki nima nobene podlage (podobno velja za delniške trge, samo da tam posledice niso tako očitne). V ozadju vsega pa seveda ogromen dolg, ki se samo še veča, saj večino na novo ustvarjenega denarja ustvarijo s krediti. Torej ne tiskajo denar, ampak ustvarjajo kredite in s tem dolg. Sistem je fucked up in me zanima, kako bo ta kaos izgledal čez 10 let. Problem je, da nihče tega ne more reševat, ker se hišica iz kart takoj sesuje. Torej gre dokler gre. Potem pa...

Ja, to je optimistični scenarij. Vprašanje, če si lahko kupijo čas do takrat. Jaz menim da tega časa ni in se ne bo izšlo.

dronyx je 22. mar 2025 ob 20:26 izjavil:

V ozadju vsega pa seveda ogromen dolg, ki se samo še veča, saj večino na novo ustvarjenega denarja ustvarijo s krediti. Torej ne tiskajo denar, ampak ustvarjajo kredite in s tem dolg. Sistem je fucked up in me zanima, kako bo ta kaos izgledal čez 10 let. Problem je, da nihče tega ne more reševat, ker se hišica iz kart takoj sesuje. Torej gre dokler gre. Potem pa...

Kredit je pač posredno tiskanje namesto direktno. Z vračanjem dolga se natiskani denar tudi delno odtiska (načeloma se odtiska glavnica, obresti pa ostanejo v obtoku torej za vedno natisnjene, no vsaj okvirno poensotavljeno gre za nekaj takega). Ravno zaradi možnosti odtiskanja denarja, torej zmanjšanja količine v obtoku, se štejejo krediti za boljši kot direktno tiskanje. Če je število novih kreditov manjše kot odplačani obroki prejšnih kreditov se v obtoku zmanjša denar in to je vzvod s katerim ima centralna banka dodatno kontrolo v drugo smer, da zategne pas tiskanja ne samo na način da neha tiskat ampak celo na način da gre odtiskat. V primeru direktno natiskanega denarja (helikopter money radi temu rečemo) pa nima tega vzvoda odtiskanja.

Problem ni samo tiskanje, ker to je by dizajn in je desetletja debt-based ekonomija cvetela (in načeloma ŠE ni odcvteleta, samo cveti počasneje). Kar pa JE problem pa je to komu se preko kreditov tiska. Nekaj malega že dobimo navadni ljudje preko stanovanjskih kreditov, glavnino natiskanega pa pobere država in elita (no in kar pobere država se posredno precej steče k eliti).

Iz tega stališča je helicopter money precej bolj fer, ker dobijo vsi enako natiskanega, ne samo elita. Dober kompromis bi bil da se sprejme zakon da mora recimo 50-75% natiskanega denarja biti preko helicopter money, nekaj se pa pusti za obične kredite, da pač ima ekonomija na voljo in centralna banka za kontrolo. S tem ko bi 50%+ natiskanega bilo helicopter money bi to morda pomenilo ranga 100EUR+ mesečno vsakemu.

To si ziher tudi že pred 15 leti napisal.

Ne samo da sem se umaknil, na polno sem se zakreditiral in imam namen vzdrževati to negativno bilanco do banke do upokojitve, kljub temu da bo celotna blanca pozitivna že prej, sam bo pač romalo kar mi bo ostajalo kam drugam (delnice, kripto, obveznice,...) in ne v odplačilo kredita ;)

"If you cannot beat them, join them" ;)

tilen03 je 22. mar 2025 ob 20:47 izjavil:

Tehnologija takoj odpravi družbene probleme? Mislim, da je obratno. Družba takoj odpravi tehnološke probleme. Ker tehnologija se razvija glede na družbo, ne družba glede na tehnologijo. In trenutno ni duha kolektivizma in optimizma.

Jaz ne dajem nikomur prednosti ali pripisujem večjih zaslug. Oboje se mora razvijati vzporedno, eno vzpodbuja drugo in obratno.

o+ nevone

In komu smo mi dolžni 60 miljard ?

dronyx je 22. mar 2025 ob 20:26 izjavil:

To je drobiž. Ogromno na novo ustvarjenega denarja gre bankam in naprej potem v naložbe. Ta ideja "usmerjenega tiskanja denarja" je nastala v ZDA, povzročila pa hude posledice po celem svetu, ker so jo praktično vsi kopirali brez razmišljanja. Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, marsikje Evropi...povsod enaki simptomi. Nedostopne nepremičnine zaradi tega, ker so postale finančne naložbe, napihnjene z na novo ustvarjenim denarjem, ki nima nobene podlage (podobno velja za delniške trge, samo da tam posledice niso tako očitne). V ozadju vsega pa seveda ogromen dolg, ki se samo še veča, saj večino na novo ustvarjenega denarja ustvarijo s krediti. Torej ne tiskajo denar, ampak ustvarjajo kredite in s tem dolg. Sistem je fucked up in me zanima, kako bo ta kaos izgledal čez 10 let. Problem je, da nihče tega ne more reševat, ker se hišica iz kart takoj sesuje. Torej gre dokler gre. Potem pa...

Je ali pa ni, po moje se ne zavedamo pri tem širine problema, saj nam posledično zmanjka kadra na drugih področjih. S tem ko so USA to začele so naredile nek preboj, kjer so jim drugi morali slediti zaradi konkurenčnosti. To je tako kot industrija, tehnologija ali umetna inteligenca, saj če je ne boš uporabljal, si že v defaultu manj produktiven.

Nepremičnine imajo še drug problem. Če se pri industriji in tehnologiji produktivnost veča preko masovke in se cena zbije na minimum, pri nepremičninah temu ni tako. In to nepremičninam daje visoko ceno. Poleg tega drugje delamo tako, da izdelujemo dele ali komponente tam kjer je delovna sila cenejša in/ali je okoljska zakonodaja manj stroga.

Ali se bo hišica iz kart sesula bo pokazal čas. Jaz na te stvari gledam kot na nek software. Koda razmetana, nametana, kup nelogičnih stvari - a stvar še vedno dela.