Slo-Tech - Alphabet je splavil novo zagonsko podjetje, katerega zamisli so preživele inkubator X in bodo sedaj dobile priložnost zaživeti v svojem podjetju. Projekt Taara razvija alternativo za Starlink, ki ne bo uporabljala satelitov, temveč laserje za zagotavljanje internetne povezljivosti.
Manjšinski delež v podjetju bo Alphabet obdržal, večino pa so prispevali zunanji financerji, denimo sklad Series X Capital. Na podoben način je iz Googla izšel tudi danes zelo uspešen Waymo, medtem ko je projekt Loon na koncu zamrl. Izkazalo se je, da je pošiljanje balonov v zrak politično in regulatorno nemogoče, zato so projekt leta 2021 ustavili. A zamisel je v precej drugačni obliki še živa.
Za zdaj je v Taari dobrih dvajset zaposlenih, a deluje že v ducatu držav in hitro zaposluje. Njena tehnologija uporablja laserje, katerih snopi so v premeru debeli toliko svinčnik. Na razdalji do 20 kilometrov lahko podatke pošiljajo s hitrostjo do 20 gigabitov na sekundo. Uporaba je nišna, a pomembna.
Tak primer je Afrika, kjer so vzpostavili povezavo med pet kilometrov oddaljenima prestolnicama obeh Kongov, ki ju ločuje isto imenska reka. V Kinšasi je povezava do interneta precej dražja kot v Brazzavillu, a sta sedaj povezana. Uporabna je tudi na dogodkih, kjer je zaradi množice ljudi mobilna povezljivost omejena, recimo na koncertih.
Taara je še daleč od konkurenca Starlinku, ki ima več kot 7000 satelitov in je na voljo domačim uporabnikom. A po drugi strani je Taara bistveno cenejša, zaradi uporabi laserjev pa ne potrebuje odobritev v radiofrekvenčnem spektru.
Konkurent vsekakor ampak ne v vsaki situaciji. Drgač pa podpiram da je čim več alternativ Starlinku. Nikoli ni pametno se zanašat na eno samo podjetje ali državo.
Tole je lahko konkurenca mikrovalovnim povezavam. Ker ima višjo frekvenco ima večjo pasovno širino, v zameno za krajši domet ter nižjo odpornost na vremenske motnje.
Nima pa nič skupnega s Starlinkom, niti mu ne more biti konkurenca.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Namreč malo verjetno je, da bodo te e-smeti še aktualne v ... ne vem, 22 stoletju (pa čisto vseno ali bo "Star Trek" prihodnost ali nazaj v Kameno dobo).
Ker pri večjih satelitih v nižjih orbitah to brez popravkov počasi gre dol - na srečo.
Namreč malo verjetno je, da bodo te e-smeti še aktualne v ... ne vem, 22 stoletju (pa čisto vseno ali bo "Star Trek" prihodnost ali nazaj v Kameno dobo).
Ker pri večjih satelitih v nižjih orbitah to brez popravkov počasi gre dol - na srečo.
Nikol nisem razmišljal o tem... Tole je tipično vprašanje za kak chatGPT&co, ... satelit brez nadzora iz višine 500 km strmoglavi v 1-5 letih. 1000 km pa je druga zgodba in ostaejo gori lahko stoletja. Večina satelitiv je na cca. 550 km. Plan je načrtno strmoglavljaljanje, ko se pojavijo težave s funkcionalnostjo. Življenska doba naj bi bila vsega 5-7 let.
Namreč malo verjetno je, da bodo te e-smeti še aktualne v ... ne vem, 22 stoletju (pa čisto vseno ali bo "Star Trek" prihodnost ali nazaj v Kameno dobo).
Ker pri večjih satelitih v nižjih orbitah to brez popravkov počasi gre dol - na srečo.
Nikol nisem razmišljal o tem... Tole je tipično vprašanje za kak chatGPT&co, ... satelit brez nadzora iz višine 500 km strmoglavi v 1-5 letih. 1000 km pa je druga zgodba in ostaejo gori lahko stoletja. Večina satelitiv je na cca. 550 km. Plan je načrtno strmoglavljaljanje, ko se pojavijo težave s funkcionalnostjo. Življenska doba naj bi bila vsega 5-7 let.
Tnx. No zanima me, ker po koncu civilizacije, po napornem Prepperskem dnevu roparskih pohodov si bo človek zaželel malo sprostiti pod nočnim zvezdnatim nebom - v odsotnosti svetlobnega onesnaženja na tleh, bi me še bolj motilo, če bi švigali ostanki teh takrat neuporabnih omrežij.
