Obletnica valete

Mineva 20 let, odkar je moja generacija zapustila osnovnošolske klopi in ob tej priložnosti sem vabljen na obletnico valete.

Prvo takšno priložnost (pred 10 leti) sem izpustil, ker sem z večino sošolcev še imel stike, hkrati pa je tudi udeležba bila slaba in se zato nisem odločil. Sčasoma so se stiki izgubili, poleg tega smo vsak nekje na svojem koncu in razmišljam, da bi bilo lepo videti nekdanje sošolce in prijatelje. Nenazadnje za marsikoga niti ne vem, kje je in s čim se ukvarja.

Torej, ker grem prvič na tak dogodek (za obletnico mature se še sploh nismo uspeli dobiti), sploh ne vem, kako to poteka. Vem samo, da se v večernih urah dobimo v bližnjem gostišču, kjer bo poskrbljeno za hrano, pijačo in glasbo. Lačen in žejen ne bom, kar je dobra novica.

Tisti, ki ste že imeli kakšne podobne obletnice, lahko poveste kaj več, kako to izgleda? Se cel večer sedi pri mizi in debatira z zbrano družbo? Je pripravljen kakšen poseben program/protokol? Se je treba elegantno obleči (srajca, kravata) ali folk pride v stilu "let's get drunk"?

Sem bil prejšnji vikend na 25 letnici pa ti povem lahko samo, da se čimmanj sekiraj. Ni to novoletna službena zabava. Jaz sem si oblekel gor pulover in to je to.

Nic posebnega ni. Kot, da gres s prijatelji ali druzino na vecerjo. Nekaj bos spil, nekaj pojedel, kaksno rekel in to bo to. Vec ali manj vse povrsinsko, obujanje spominov, kaksen se bo kaj pohvalil, kaksna zenska bo se posebej nalispana, ... in potem ponovimo cez 10 let :lol:

Sam sem bil nazadnje okoli 2012. Tu in tam se kaksnega srecam... zanimivo pa mi je, da se dejansko noben ni kaj spremenil, mislim osebnostno.

Podobno sem se jaz spraševal, ko sem šel na slavnostno podelitev diplome. To greš enkrat v življenju... saj ne moreš vedet, kako in kaj. Sem se uštimal u nulo, da sem se še sam sebi zdel lep. Potem pa vstopim v tisto dvorano in gledam naokoli. Nekateri so prišli v kavbojkah in nič kaj posebnem puloverju, čeprav je na vabilu lepo pisalo, da gre za svečan dogodek.

Obletnice valete so bolj tako tako.
En kup ljudi, s katerimi nimaš neke stične točke (razen da ste hodili v isto šolo, pa še to zaradi kraja bivanja).
Obletnice mature so boljše, ker se v SŠ že malo bolj po interesih zbirajo razredi.

Je pa tes, da znajo ljudje na valetah bolj presenetit. Razredni tepček ima zdaj 8 zaposlenih, razredna piflarka ima zdaj farmo nojev, ta druga piflarka prodaja cote, razredni bully pa ima 3 otroke odličnjake.

Nazadnje sem šel in ugotovil, da se z večino tako ali tako nisem nikoli kaj dosti globlje pogovarjal, pa se nisem niti na obletnici. Small talk ne štejem kot pogovor in mi je brezvezen. Bližnje pa še zdaj veliko vidim.

Miki N je včeraj ob 07:57:16 izjavil:

Pro tip: prej si v miru doma probaj spomniti čimveč imen sošolcev, da ne boš potem tam tleskal s prsti.

Predvsem pa kakšni bolj okrogli ne rečt "o, a si noseča".

sci3nc3 je 20. sep 2024 ob 22:37:32 izjavil:

Podobno sem se jaz spraševal, ko sem šel na slavnostno podelitev diplome. To greš enkrat v življenju... saj ne moreš vedet, kako in kaj. Sem se uštimal u nulo, da sem se še sam sebi zdel lep. Potem pa vstopim v tisto dvorano in gledam naokoli. Nekateri so prišli v kavbojkah in nič kaj posebnem puloverju, čeprav je na vabilu lepo pisalo, da gre za svečan dogodek.

Se vid da diploma ni pomeni več nek presežek ampak nek minimum da sploh lahko začneš razvijat kariero. Kavbojke so temu primerne.

Take obletnice so zmeraj zanimive. Če si prvo priložnost izpustil, bo večino itak zanimalo, kje si sedaj in kaj počneš. Bodi kolikor toliko družaben, kulturen in ne preveč "visok" pa bo hitro kdo prisedel k tebi in te kaj povprašal.

Pa pričakuj, da se je v teh 20 letih marsikaj spremenilo. Nekdanja odličnjakinja je lahko danes na nuli, brez kakšnih dosežkov. Nekdo, ki je komaj izdeloval razrede in bil ves čas problematičen pa ima lahko danes svojo firmo. Naj te take spremembe ne presenetijo.

delavec44 je včeraj ob 12:24:44 izjavil:

Realno kdo se po 20 ali 30 letih sploh še kaj spomni iz OŠ razen če je bil takrat višek njegovega življenja.

Resno? Saj nisi bil 5 let star, ko si hodil v osnovno šolo. Sam se še kar dobro in zelo podrobno spomnim kakšnih dogodkov kot bi se zgodili prejšnji teden, pa je minilo več kot 20 let. Za vsakega se brez problema spomnem ime, priimek, kakšen je bil po (povprečnem) uspehu in kakšno prigodo povezano z njim. Bolj me mučijo novi priimki sošolk, ki so se v tem času omožile.

Kljub temu, da imam veliko spominov pa ne morem rečt, da je bila osnovna šola takrat višek mojega življenja. Imam tudi kakšne manj prijetne spomine, na primer: Že takrat so starši tekmovali v ocenah in če si domov prinesel manj kot 4, je bila to katastrofa. Tudi opravljanje domačih nalog je bilo v šoli pred prvo uro za moje nesprejemljivo. Nekako so moji verjeli, da ti slabši uspeh onemogoča določene možnosti v življenju. Fotr je včasih ure in ure presedel za matematičnim delovnim zvezkom, pa se mu niti sanjalo ni, kako se naloga reši (še meni je bilo vseeno za domače naloge). Čeprav sem se moral truditi še za prav dober uspeh, sem vedno vse končne izpite opravil z odliko in danes zaslužim nadpovprečno dobro. Kljub temu fotra zdaj na stara leta (nekaj čez 60) nekaj daje in z ničemer ni zadovoljen. Po njegovo bi moral delati 4 ure in vsak mesec 15. zaslužiti najmanj 5k.

GummyBear je včeraj ob 13:21:36 izjavil:

delavec44 je včeraj ob 12:24:44 izjavil:

Realno kdo se po 20 ali 30 letih sploh še kaj spomni iz OŠ razen če je bil takrat višek njegovega življenja.

Resno? Saj nisi bil 5 let star, ko si hodil v osnovno šolo. Sam se še kar dobro in zelo podrobno spomnim kakšnih dogodkov kot bi se zgodili prejšnji teden, pa je minilo več kot 20 let. Za vsakega se brez problema spomnem ime, priimek, kakšen je bil po (povprečnem) uspehu in kakšno prigodo povezano z njim. Bolj me mučijo novi priimki sošolk, ki so se v tem času omožile.

Kljub temu, da imam veliko spominov pa ne morem rečt, da je bila osnovna šola takrat višek mojega življenja. Imam tudi kakšne manj prijetne spomine, na primer: Že takrat so starši tekmovali v ocenah in če si domov prinesel manj kot 4, je bila to katastrofa. Tudi opravljanje domačih nalog je bilo v šoli pred prvo uro za moje nesprejemljivo. Nekako so moji verjeli, da ti slabši uspeh onemogoča določene možnosti v življenju. Fotr je včasih ure in ure presedel za matematičnim delovnim zvezkom, pa se mu niti sanjalo ni, kako se naloga reši (še meni je bilo vseeno za domače naloge). Čeprav sem se moral truditi še za prav dober uspeh, sem vedno vse končne izpite opravil z odliko in danes zaslužim nadpovprečno dobro. Kljub temu fotra zdaj na stara leta (nekaj čez 60) nekaj daje in z ničemer ni zadovoljen. Po njegovo bi moral delati 4 ure in vsak mesec 15. zaslužiti najmanj 5k.

Resno. Spomnim se dveh, ki sta mi povzročala probleme, eden je bil cigan. Lepih stvari pa niti ne. Res pa je, da sem OŠ opravil z levo roko in mi že takrat ni bila nekaj pomembna. Ali sem bil pa asocialen. Gimnazija je bila težja in mi je ostalo več zadev v spominu.

Tisti ki hodite na take zadeve, je udeležba višja od 50%? Kako se sploh najdete, FB?

Potem sem jaz med top 20%. Nekako ne vidim smisla v teh obletnicah, ena sama firbčnost. Iz vsake večje skupine(šole/službe) kjer sem bil prisoten se zelo dobro razumem z 1-2 in z njimi pač ohranjam stike. Da bi zdaj hodil firbcat na vsake 5 let na neke obletnice, me sploh ne mika. Razumem pa, da se da kakšno podret še za nazaj na teh stvareh.