JAXA - Japoncem se je pristanek sonde SLIM na Mesecu posrečil, toda z napako - njene sončne celice ne proizvajajo energije, kar utegne odpravo močno skrajšati.
7. septembra lani so Japonci opravili eno svojih najpomembnejših vesoljskih izstrelitev doslej. Na raketi H-2A sta namreč poletela zmogljiv rentgenski teleskop XRISM in pa lunarni pristajalnik SLIM. Sonda, katere ime pomeni Smart Lander for Investigating Moon, si je za pot do Meseca vzela več mesecev časa, da je v zameno lahko privarčevala na gorivu. Dragoceni pogon je namreč potrebovala za sam pristanek, saj gre za demonstratorja najnatančnejše tehnologije za spuščanje na lunarno površje doslej. 20-minutni spust je v tem pristopu voden povsem avtomatsko, na podlagi podatkov iz sondinih kamer in radarja, ki jih računalnik primerja z znanimi podatki o topografiji Mesečevega površja, zbranimi z meritvami drugih sond Nase, Jaxe in ostalih vesoljskih agencij. Tako naj bi dosegli natančnost okoli stotih metrov, kar je za razred velikosti bolje kot doslej, ko smo jo merili v kilometrih, kar je Slimu dalo nadimek Moon Sniper.
Pri Jaxi so podvig izvedli v petek popoldne po našem času, ko se je SLIM ob 16.20 uspešno spustil na površje Meseca. Tako je Japonska postala peta država - po Rusiji, ZDA, Kitajski ter Indiji - ki ji je uspelo nadzorovano pristati na našem naravnem satelitu. Dogodek pa ima vseeno črno piko, kajti čeprav je naprava pristanek preživela, je prišlo do neke sorte okvare njenih sončnih celic, ki ne dostavljajo elektrike. Ker imajo baterije na krovu energije za manj kot en dan, to pomeni, da je sonda že prešla v spanec, morebiti večen. Japonski strokovnjaki si prizadevajo ugotoviti, kaj natančno je narobe in upajo, da bi morda lahko napravo vnovič zbudili, če bi se denimo izkazalo, da je panel s celicami zgolj nerodno obrnjen. Ker SLIM s seboj ne nosi drugih znanstvenih projektov, to ni uničujoča težava, toda vendarle bodo morali ugotoviti, kaj je šlo narobe, če želijo pristajalni postopek učinkovito uporabljati v prihodnosti.
Medtem je ameriški zasebni pristajalnik Peregrine, ki je proti Mesecu poletel pred poldrugim tednom in utrpel kritično napako rezervoarjev z gorivom, kar mu je onemogočilo predvideni pristanek na Luni, v četrtek zgorel v Zemljini atmosferi.
V bistvu je znanost tako narpedovala da so omejitve ekonomske in niti ne znanstvene. Tudi ko je Amerika pristala na Luni je dala toliko denarja ki ga nikoli ne bi če ne bi bilo hladne vojne.
No v roku 10-20 let pa bo vesoljska ekonomija tako napredovala da se bo dalo spet poceni (relativno na državni GPD) poletiti na luno in nato Marsk, skratka slava ekonomskemu napredku.
Nisem rekel, da zamrznemo. Povdaril sem zgolj to, da iztrelitve v vesolje ne morejo biti poceni s trenutnim pogonom. Poletov na luno/mars kar tako for fun ne bo. Razlog bo moral biti presneto bolj smotrn.
To kar je uspelo američanom, ne bo nikomur. Oni so se po površju lune sprehajali, drugi pa ne morejo niti normalno pristati. Slava američanom.
Takrat so imeli proračun daleč višji, da ni primerjave. Imeli so daleč več ljudi, saj jim je proračun to omogočal. Danes morajo že pri izstrelitvi šparati na teži in so te naprave ene same krhke zadeve.
Tehnika in znanje sta šla v 50 letih toliko naprej, da bi danes morali ljudje pristajati na luni za delež takratne cene. Ampak ne. Kot da bi bil problem še kje drugje.
Tehnika in znanje sta šla v 50 letih toliko naprej, da bi danes morali ljudje pristajati na luni za delež takratne cene. Ampak ne. Kot da bi bil problem še kje drugje.
Zal kot vidis temu ni tako, slo je v mobitele in taka ostala "sranja" kjer je pac denar. Kaj ti pomaga tehnika, ce je ovira denar. Sej so rekli, da je problem v denarju in da sparajo na izstrelitvah, omejeni na velikost, tezi, da ne gre samo en predmet gor. Ko so takrat izstreljevali na luno, so gor posiljali s tapravo mocno raketo. Sedanje so sam za komercialno uporabo, posisljanje satelitov v orbito in s tem poskusajo do lune priti.
Najboljše pristajanje na luni so imeli indijci. Še sam predsednik se je začel prijemati za čelo, ko je videl animacijo pristanka. Japonci so tukaj le malo bolj napredni. Ko da bi primerjal novodobni PC z Atarijem.
Jao, ceneje danes. Folk, danes so ceneje zadeve, ki jih štancamo za cel svet. Custom zadeve so danes dražje (relativno tudi na inflacijo), kot leta 70.
Tehnika in znanje sta šla v 50 letih toliko naprej, da bi danes morali ljudje pristajati na luni za delež takratne cene. Ampak ne. Kot da bi bil problem še kje drugje.
Verjetno nam alieni ne dovolijo. Ali pa tehnika in znanje pač nista toliko napredovala.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
"Bo". Nič ne izgleda temu tako. Dokler kurimo 80% mase goriva, 10% je sama raketa, za manj kot 10% tovora, ne bo nič s vesoljskim pohajkovanjem.
Glavnina stroškov trenutno ni gorivo, ampak proizvodnja ter razvoj rakete.
Ko pridemo do nivoja da bo glavnino stroška gorivo smo zmagali.
Nič nismo zmagali. Falcon 9 porabi 500000kg goriva na let, poleti na luno pa so 2mil kg. 8X faktor je trenutno, ki pa se veča s težo! Custom roba se ne bo pocenila, inženirsko delo tudi ne, gorivo tudi ne. Bo treba nekaj zelo vrednega najdit v vesolju, ali pa drug pogon, da bo ekonomsko upravičeno kadarkoli v prihodnosti. Sanjanje Muska, da bo šel mal živet na Mars za štos, ni realno. Še raziskovalne odprave si težko kakšna država privošči brez drugega razloga. Samo raziskovanje ni dovolj. Pa ne govorim to, ker bi bil proti, takšna je realnost.
"Bo". Nič ne izgleda temu tako. Dokler kurimo 80% mase goriva, 10% je sama raketa, za manj kot 10% tovora, ne bo nič s vesoljskim pohajkovanjem.
Glavnina stroškov trenutno ni gorivo, ampak proizvodnja ter razvoj rakete.
Ko pridemo do nivoja da bo glavnino stroška gorivo smo zmagali.
Nič nismo zmagali. Falcon 9 porabi 500000kg goriva na let, poleti na luno pa so 2mil kg. 8X faktor je trenutno, ki pa se veča s težo! Custom roba se ne bo pocenila, inženirsko delo tudi ne, gorivo tudi ne. Bo treba nekaj zelo vrednega najdit v vesolju, ali pa drug pogon, da bo ekonomsko upravičeno kadarkoli v prihodnosti. Sanjanje Muska, da bo šel mal živet na Mars za štos, ni realno. Še raziskovalne odprave si težko kakšna država privošči brez drugega razloga. Samo raziskovanje ni dovolj. Pa ne govorim to, ker bi bil proti, takšna je realnost.
Ah dej no. Gorivo jih stane nekih 200k$ na polet. Se ti ne zdi da ko bo glavnina keša na gorivu da bo cela stvar stala manj kot pol milijona? Sam First stage jih trenutno stane čez 15mio$. Gorivo je peanuts.
Vse te cifre so zaokrožitvena napaka tistega kar že sedaj zmečejo v vojsko. Če bi hoteli (in če bi bilo možno), bi bili lahko ljudje na luni. Mogoče pa res tehnologija še ni pripravljena.
Nikson je takrat po žičnatem telefonu govoril z astonavti brez kakršnih koli motenj. Danes to ni mogoče:) al je? Pa če kdo podrobno pogleda njihovo postojanko na luni zgleda vse skup kot ena konzerva skup zbita.
Tehnika je zelo napredovala, varnostne zahteve tudi, princip pa ostaja isti; ogromna kolicina tekocega goriva pod ritjo. Še vedno je pa to zelo drag špas.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
Tehnika je zelo napredovala, varnostne zahteve tudi, princip pa ostaja isti; ogromna kolicina tekocega goriva pod ritjo. Še vedno je pa to zelo drag špas.
Tehnika je zelo napredovala, varnostne zahteve tudi, princip pa ostaja isti; ogromna kolicina tekocega goriva pod ritjo. Še vedno je pa to zelo drag špas.
Verjamem, da je drag špas, samo, da nimajo za 600$ vredno kamero, ki bi jo montirali gor na ta leteči objekt....
Res ni blo dnarja za en poceni GoPro instalirat na tale lander? Pri vseh potrošenih miljonih niti ene slike z lune... :P
Ni tako trivialno, da zvrtaš luknjo v sondo, kupiš GoPro in šrauf in maš sliko z Lune. Za inženirje v vesoljskem programu je 4k slika s sonde nekje na tisočtriindvajsetem mestu. Najbolj vredni podatki so telemetrija in podatki (inženirski in znanstveni) iz vseh ostalih senzorjev. Iz tega lahko sestaviš simulacijski model sonde, zgradiš v2.0 in imaš več možnosti za uspeh.
Res ni blo dnarja za en poceni GoPro instalirat na tale lander? Pri vseh potrošenih miljonih niti ene slike z lune... :P
Ni tako trivialno, da zvrtaš luknjo v sondo, kupiš GoPro in šrauf in maš sliko z Lune. Za inženirje v vesoljskem programu je 4k slika s sonde nekje na tisočtriindvajsetem mestu. Najbolj vredni podatki so telemetrija in podatki (inženirski in znanstveni) iz vseh ostalih senzorjev. Iz tega lahko sestaviš simulacijski model sonde, zgradiš v2.0 in imaš več možnosti za uspeh.
Americani so dali vse posnetke, tud zastavo zda ki je plapola. Cudno, danes to ni vec mogoce
Inženirji in znanstveniki potrebujejo podatke, ne Instagram slik z Lune. Kaj si nodi, zaradi manjka slik, misli o vesoljskem programu, jih ne bo nikoli zanimalo.
Je pa res, da če bi Muskov poba gor poslal kakšno stvar, bi zaradi publicitete imeli 12k240fps prenos v živo.
Ce jih ne bi zanimalo kaj si nodi misli neb prenasal telefonskega pogovora niksona z kozmonavti, pa posiljal slik konzerv, pardon, vesoljske postaje na luni.
Pustimo ob strani kompleksnost in ceno takega početja.
Bom še enkrat poudaril, za tiste, ki so vedno hitrejši od pameti: kompleksnost in cena. Ni to v stilu kupiš web kamero, se povežeš na Wi-Fi in strimaš video na YT.
Ni problem v kameri, problem je v pasovni širini/hitrosti, ki je na voljo... Kamera ni problem potem, ko si enkrat pri miru - v kritični fazi pristanka, pa je vse drugo bolj pomembno
Pustimo ob strani kompleksnost in ceno takega početja.
Bom še enkrat poudaril, za tiste, ki so vedno hitrejši od pameti: kompleksnost in cena. Ni to v stilu kupiš web kamero, se povežeš na Wi-Fi in strimaš video na YT.
Pustimo ob strani kompleksnost in ceno takega početja.
Bom še enkrat poudaril, za tiste, ki so vedno hitrejši od pameti: kompleksnost in cena. Ni to v stilu kupiš web kamero, se povežeš na Wi-Fi in strimaš video na YT.
Ni problem v kameri, problem je v pasovni širini/hitrosti, ki je na voljo... Kamera ni problem potem, ko si enkrat pri miru - v kritični fazi pristanka, pa je vse drugo bolj pomembno
Če hočeš streamat rabiš vmes še kakšno drugo stvar... . Če se ti gre sam za nek video dobit bi pa dejansko šlo tudi na tak trotl način. Bi pač trajalo par dni da ga dol dobijo s tisto gprs hitrostjo.
Sej bo Musk to skor ziher vse porihtal. Mu je jasno da se občinstvo prevaja v kapital.
Res ni blo dnarja za en poceni GoPro instalirat na tale lander? Pri vseh potrošenih miljonih niti ene slike z lune... :P
Ni tako trivialno, da zvrtaš luknjo v sondo, kupiš GoPro in šrauf in maš sliko z Lune. Za inženirje v vesoljskem programu je 4k slika s sonde nekje na tisočtriindvajsetem mestu. Najbolj vredni podatki so telemetrija in podatki (inženirski in znanstveni) iz vseh ostalih senzorjev. Iz tega lahko sestaviš simulacijski model sonde, zgradiš v2.0 in imaš več možnosti za uspeh.
Americani so dali vse posnetke, tud zastavo zda ki je plapola. Cudno, danes to ni vec mogoce
Pustimo ob strani kompleksnost in ceno takega početja.
Bom še enkrat poudaril, za tiste, ki so vedno hitrejši od pameti: kompleksnost in cena. Ni to v stilu kupiš web kamero, se povežeš na Wi-Fi in strimaš video na YT.
Al pa se poglejte v ogledalo in udarite z kladivom 2x po glavi, mogoče boste le doumeli da je vse skupaj en velik fakeeeee.
99% jih tukaj verjame, ostali se jim pa smejimo, kako so naivni. Znameniti stavek: "I would go back (to the moon) in nanosecond, but we lost the technology"
Vsak, ki je delal vsaj nekaj v vsaj malo tehnološkem podjetju, mu je popolnoma jasno kaj je povedal. Delavcem za tekočem traku, ki so v 5 min zamenljivi, pa to ne bo nikoli jasno. Že legacy software-a je danes kot češ v uporabi. Dokler dela, ne diraj, ker se ga lahko samo na novo naredi v večini primerov.
. Folk, danes so ceneje zadeve, ki jih štancamo za cel svet. Custom zadeve so danes dražje (relativno tudi na inflacijo), kot leta 70. 
. Če se ti gre sam za nek video dobit bi pa dejansko šlo tudi na tak trotl način. Bi pač trajalo par dni da ga dol dobijo s tisto gprs hitrostjo.