NASA - Pristajalniku Odysseus, ameriške družbe Intuitive Machines, je v petek zgodaj zjutraj po našem času uspelo varno pristati na Luni, s čimer gre za prvi takšen podvig kakšnega zasebnega podjetja in hkrati prvi ameriški pristanek po letu 1972.

Naš največji naravni satelit je v zadnjem času zares oblegan - in vse več takšnih odprav naposled beleži uspehe. Po tem ko je Japoncem prejšnji mesec uspelo pristati kot peti državi po vrsti, smo končno dočakali tudi tako želeni prvi mehak spust zasebnega podjetja. To je uspelo družbi Intuitive Machines iz Houstona, in sicer s pristajalnikom razreda Nova-C, poimenovanim IM-1 Odysseus. Ta je proti Mesecu na raketi Falcon 9 poletel pred dobrim tednom in na poti posnel tudi kopico markantnih fotografij. V 3 metre dolgem valju premera 2 metrov je med drugim tudi umetniška instalacija Jeffa Koonsa v obliki 125 mini skulptur Lune, predvsem pa 6 Nasinih inženirskih eksperimentov v vrednosti slabih 120 milijonov dolarjev, ki so pravzaprav jedro...

JAXA - Japoncem se je pristanek sonde SLIM na Mesecu posrečil, toda z napako - njene sončne celice ne proizvajajo energije, kar utegne odpravo močno skrajšati.

7. septembra lani so Japonci opravili eno svojih najpomembnejših vesoljskih izstrelitev doslej. Na raketi H-2A sta namreč poletela zmogljiv rentgenski teleskop XRISM in pa lunarni pristajalnik SLIM. Sonda, katere ime pomeni Smart Lander for Investigating Moon, si je za pot do Meseca vzela več mesecev časa, da je v zameno lahko privarčevala na gorivu. Dragoceni pogon je namreč potrebovala za sam pristanek, saj gre za demonstratorja najnatančnejše tehnologije za spuščanje na lunarno površje doslej. 20-minutni spust je v tem pristopu voden povsem avtomatsko, na podlagi podatkov iz sondinih kamer in radarja, ki jih računalnik primerja z znanimi podatki o topografiji Mesečevega površja, zbranimi z meritvami drugih sond Nase, Jaxe in ostalih vesoljskih agencij. Tako naj bi dosegli natančnost okoli stotih metrov, kar je za razred...

JAXA - V sredo zjutraj je japonska vesoljska agencija JAXA uspešno izvedla eno svojih najpomembnejših izstrelitev v zadnjem času, ki je v vesolje ponesla rentgenski teleskop XRISM in lunarno odpravo SLIM.

Po nedavnih indijski in ruski odpravi na Mesec smo naposled dočakali še japonsko. Ta bi morala v vesolje poleteti že 27. avgusta, a so jo bili prisiljeni prestaviti spričo premočnih vetrov. Raketa H-2A je tako z izstrelišča Tanegashima poletela v sredo zgodaj zjutraj po našem času, slabih dvajset minut do dveh. V tovornem delu sta bili v bistvu dve napravi, saj je raketa poleg lunarnega pristajalnika SLIM (Smart Lander for Investigating Moon) v vesolje ponesla tudi rentgenski teleskop XRISM (X-Ray Imaging and Spectroscopy Mission). Ta je že v svoji delovni orbiti, medtem ko lunarno plovilo čaka štirimesečno potovanje, saj bo za utirjenje v Mesečevo krožnico uporabilo gravitacijski katapult, s čimer so snovalci zmanjšali potrebno količino goriva pri projektu.



SLIM ima nadimek Moon...

BBC - Poskus ruske vesoljske agencije, da bi po skoraj pol stoletja vnovič pristali na Mesecu, se je očitno sfižil, kajti sonda Luna-25 se je najverjetneje raztreščila na površju.

10. avgusta je iz kozmodroma Vostochny na vzhodu Rusije poletela raketa Soyuz z lunarno sondo Luna-25 na krovu. 1750-kilogramska naprava je bila dolgo v razvoju, saj sta se izdelava in priprava misije zaradi šibkega ekonomskega stanja Rusije ter njene vesoljske agencije zavlekli za poldrugo desetletje. Kljub temu so imeli Rusi z odpravo velike načrte. Najprej zaradi stvarnega tehničnega podviga, s katerim bi sonda pristala v predelu južne polarne regije, česar doslej ni storil še nihče. Drugič zaradi propagandnega učinka, saj bi šlo za prvi ruski pristanek na Mesecu po skoraj pol stoletja, ko je leta 1976 tam pristala predhodnica, Luna-24.

Toda sedaj vse kaže, da se je misija ponesrečila. Sonda je sicer 16. avgusta prispela do našega naravnega satelita in se vtirila v njegovo krožnico. Toda ob sobotnem...

Spaceflight Now - Sonda Hakuto-R, japonskega podjetja ispace, se je ob torkovem poskusu pristanka na Luni očitno raztreščila. To je bil drugi neuspešen poskus pristanka zasebnega podjetja na Mesecu, po izraelskem plovilu Berešit pred štirimi leti.

Poleg Nasinega truda, da bi na Mesec vnovič stopila človeška noga, poteka živahna dejavnost tudi na področju zasebnih družb, ki se trudijo nekako priključiti "Lunarni ekonomiji", ki naj bi se oblikovala z nastankom prvih stalnih človeških postojank na našem naravnem satelitu. Mnoga od teh podjetij so izšla iz natečaja Google Lunar XPrize; med njimi tudi izraelsko SpaceIL in pa japonski ispace. Izraelci so s svojim plovilom Berešit na Mesecu skušali pristati prvi - in svojo napravo aprila 2019 prav spektakularno razbili. Drugi so bili skoraj natako štiri leta zatem na vrsti Japonci, toda torkov poskus pristanka glede na razpoložljive podatke prav tako ni uspel.



Ispaceova sonda Hakuto-R je proti Luni poletela lanskega decembra, dobrih pet mesecev pa je...

Space News - Zgodaj zjutraj je s Kitajske uspešno poletela odprava Tianwen-1, s katero želi vzhodna velesila širokopotezno postaviti na Mars svojega roverja, kar v tako kratkem razvojnem obdobju ni uspelo še nikomur.

Po Arabcih so drugi na redu za polet proti Marsu v letošnjem oknu Kitajci. Malo po šesti uri zjutraj po našem času je iz vesoljskega izstrelišča Venchang na otoku Hainan poletela raketa Dolgi pohod 5, z misijo Tianwen-1 na krovu. Kakor Arabci, skušajo tudi Kitajci z njo ubrati precej pogumno razvojno bližnjico. Medtem ko so Američani, Rusi in Evropejci skušali Rdeči planet osvojiti postopno - najprej z obleti, nato vtirjanji v orbito, pa pristanki in na koncu vozilci - so se Kitajci namenili s to misijo vse postoriti kar v enem zamahu. Njihov edini dosedanji poskus poleta proti Marsu, misija Yinghuo-1, je namreč pred devetimi leti propadla skupaj z rusko odpravo Phobos-Grunt. Od takrat naprej Kitajci podvige načrtujejo samostojno. Pri tem gradijo predvsem na uspehih svojih...

Space - Poskus Indije, da bi postala četrta država, ki je kontrolirano pristala na Mesecu, se je očitno ponesrečil, saj so s pristajalnikom Vikram v fazi spusta izgubili povezavo.

Julija je proti Mesecu poletela indijska misija Čandrajan 2. Sestavljajo jo istoimenska orbitalna sonda, pristajalnik Vikram ter rover Pragjan. Indijci so nameravali s tem projektom postati četrta država - za ZDA, Rusijo in Kitajsko - ki bi mehko spustila napravo na naš naravni satelit. Pri tem so si zadali težjo nalogo od prejšnjih pristankov, saj so cilj postavili v bližino južnega pola, da bi tako lažje proučili zaloge (zamrznjene) vode, ki se tam nahajajo in bodo ključen vir za prihodnje stalne človeške postojanke.

Toda pristanek je po doslej zbranih podatkih očitno spodletel. Spust je