Naš največji naravni satelit je v zadnjem času zares oblegan - in vse več takšnih odprav naposled beleži uspehe. Po tem ko je Japoncem prejšnji mesec uspelo pristati kot peti državi po vrsti, smo končno dočakali tudi tako želeni prvi mehak spust zasebnega podjetja. To je uspelo družbi Intuitive Machines iz Houstona, in sicer s pristajalnikom razreda Nova-C, poimenovanim IM-1 Odysseus. Ta je proti Mesecu na raketi Falcon 9 poletel pred dobrim tednom in na poti posnel tudi kopico markantnih fotografij. V 3 metre dolgem valju premera 2 metrov je med drugim tudi umetniška instalacija Jeffa Koonsa v obliki 125 mini skulptur Lune, predvsem pa 6 Nasinih inženirskih eksperimentov v vrednosti slabih 120 milijonov dolarjev, ki so pravzaprav jedro odprave. In kot se je izkazalo, njena rešilna bilka.
Malo pred spustom so namreč odpovedali navigacijske kamere in laser, s pomočjo katerih naj bi se plovilo med spustom orientiralo, kar je seveda pomenilo, da bi se Odisej trdo srečal s površjem. K sreči je imel podobne instrumente tudi eden od eksperimentov na krovu, to je Navigation Doppler Lidar (NDL) in nadzorniki so na vrat na nos spisali programski popravek za strojno kodo, s katerim so plovilu omogočili uporabiti njegove zmogljivosti. V petek zjutraj, dobrih dvajset minut po polnoči po našem času, se je Odysseus spustil na Mesečevo površje. Najprej je ekipi v nadzorni sobi zastal dih, kajti več minut od naprave ni bilo ne duha ne sluha. Nato je vendarle prispel šibak signal, zaradi katerega so se najprej bali, da se je nemara prekucnil na pobočju, a so nato sporočili, da je Odisej postavljen pokonci in oddaja podatke.
To ni zgolj prvi uspešen zasebni pristajalnik, temveč tudi prvi ameriški po Apollu 17 iz 11. decembra 1972, ki je tjakaj odpeljal zadnjo človeško posadko. Gre za prvi uspešen projekt Nasine iniciative Commercial Lunar Payload Services (CLPS), s katero želijo pognati industrijo zasebnih poletov na Luno, ki bi sčasoma lahko podpirala tudi tamkajšnje človeške naselbine. Odysseus ima tako poleg ostalega tudi odbojne površine za orientacijo drugih plovil z laserji, predvsem pa je pristal deset stopinj od južnega pola, v kraterju Malapert-A, kjer si raziskovalci obetajo morebitne zaplate ledu. Del programa CLPS je bil sicer tudi pristajalnik Peregrine, ki je proti Mesecu odpotoval januarja, a je na poti doživel katastrofalno napako na rezervoarjih goriva, kar mu je onemogočilo pristanek. Odisej naj bi obratoval 14 dni, nakar ga bo vzela Mesečeva noč.
