Slo-Tech - Eden izmed pogostih pomislekov proti vetrnim elektrarnam je njihov vpliv na ptice, do katerih naj bi bile elise neizprosne, še zlasti do večjih ptic. V najnovejši raziskavi, ki so jo objavili v reviji Environmental Science & Technology, je Erik Katovich z Univerze v Ženevi te bojazni ovrgel. Ugotovil je, da vetrnice nimajo merljivih učinkov na populacijo ptic, medtem ko se ta v okolici vrtin za pridobivanje nafte in plina iz skrilavcev zmanjša za približno 15 odstotkov.
Katovich se je osredotočil na ZDA, kjer so v zadnjih 20 letih bistveno povečali proizvodnjo električne energije iz vetra. Leta 2000 so imeli nameščenih kapacitet za 2,6 GW, leta 2020 pa že za 122 GW. Medtem ko je doslej že več študij analiziralo vpliv posameznih lokacij na posamezne vrste ptic, je Katovich uporabi podatke iz znamenitega projekta občanske znanosti Christmas Bird Count za analizo na ravni celotne države. Predpostavil je, da bi se kakršenkoli vpliv na populacijo ptic, ki bi ga imele vetrnice, moral poznati na številu ptic, ki jih preštejejo v okviru projekta z več kot stoletno tradicijo. A vplivov ni našel. Ne v absolutnih številih ne pri omejitvi na velike ptice (orli in razne ujede) ni bilo opaziti nobenega vpliva vetrnic na populacijo.
Primerjal je še populacijo ptic na območjih, kjer poteka pridobivanje nafte in plina iz skrilavcev. Tudi ta se je v minulih desetletjih skokovito povečala s 37 milijonov kubičnih metrov leta 2007 na 740 milijonov kubičnih metrov leta 2020. Tu pa je v povprečju število ptic upadlo za 15 odstotkov, kar pripisuje več faktorjem: hrupu, onesnaženju zraka, vplivom na reke, ribnike in druga gnezdišča. Ko je Katovich pogledal še poročanje v medijih, je bila situacija obratna. V letu 2020 je naštel kar 173 člankov, kjer so avtorji pisali o domnevnih negativnih vplivih vetrnic na ptice, in le 46 člankov o vplivu vrtanja v skrilavce.
The study from Washington State University finds that methane, which is at least 34 times more potent than another greenhouse gas, carbon dioxide, makes up 80% of the emissions from water storage reservoirs created by dams. What's more, none of these emissions are currently included in global greenhouse gas inventories.
To bo pa kar šok za naše NVO-jevske ptičje opazovalce, ker ne bodo več mogle pobirati reket oz. nasprotovati gradnjam vetrnic iz tega razloga
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Potenciala je relativno malo. Ampak, tudi ce imamo samo eno dobro lokacijo za nekaj 10MW, jo je smiselno izkoristiti. Drugace bi po isti logiki lahko zaceli podirati hidroelektrarne.
Potenciala je relativno malo. Ampak, tudi ce imamo samo eno dobro lokacijo za nekaj 10MW, jo je smiselno izkoristiti. Drugace bi po isti logiki lahko zaceli podirati hidroelektrarne.
Če delajo konstanto nekaj 10 MW in so rentabilne se strinjam 100% s tem.
Glede na to, da je komercialni interes za postavitev vetrnic, bi rekel, da so že izračunali, da se izplača. Država naj podeli koncesijo zasebnim podjetjem, potem je pa njihova stvar, koliko se jim izplača. Če bodo narobe izračunali bo to njihov problem. Če narobe izračuna državni uradnik, je pa to problem davkoplačevalcev.
Glede na to, da je komercialni interes za postavitev vetrnic, bi rekel, da so že izračunali, da se izplača. Država naj podeli koncesijo zasebnim podjetjem, potem je pa njihova stvar, koliko se jim izplača. Če bodo narobe izračunali bo to njihov problem. Če narobe izračuna državni uradnik, je pa to problem davkoplačevalcev.
Glavno vprašnje je samo, ali je resnično komercialni interes, ali je samo interes, da se poberere subvencije od države oz. EU?
Če se podeli samo koncesija brez kakršnihkoli subvencij (ali iz Slovenije, ali iz EU), lahko zaradi mene takoj dobijo koncesijo, pa bomo hitro videli, koliko je zadeva resnično komercialno zanimiva!
Enkrat sem gledal, pa sedaj več ne najdem, primerne pasove v EU za veternice. In je vse lepo mimo Slovenije šlo z obrazložitvijo, da imamo premalo konstantnega vetra in preveč vetra s sunki, kar pa ni primerno za veternice. Tiste slike žal več ne najdem. Če jo kdo najde, jo naj prosim prilepi (celotna Evropa in obarvano, kje je vetrovno primerno in kje ne za postavitev veternic).
Ma evo ga našel slikico. Z rdečo obarvano je samo nekaj malega (to je tisto kar je za silo primerno, pa ima slab izkoristek) z sivo obarvano pa neprimerno (cca. od oke je 92-97% Slovenije neprimerno).
Najbolj primerno pa je vse z modro barvo z različnimi odtenki modre (sever Francije, Belgije, Nizozemske, Nemčija, Danska in celotna UK). Vedno bolj se mi zdi, da se tukaj gre samo za to, da se pobere EU sredstva, na koncu pa ne bo takih izkoristkov energije kot je na tistih najbolj primernih lokacijah na severu celinske Europe. In mi smo dejansko na pasu neprimerno za veterno energijo oz. pogojno primerno (obarvano z rdečo). Še slikica:
Potenciala je relativno malo. Ampak, tudi ce imamo samo eno dobro lokacijo za nekaj 10MW, jo je smiselno izkoristiti. Drugace bi po isti logiki lahko zaceli podirati hidroelektrarne.
Ne ravno podirat, ampak nove je postalo presneto težko postavljat, čeprav malo hidro potenciala še je. Gre za oksimoron, koliko okolja smo pripravljeni degradirat pod pretvezo varovanja okolja. Vetrne elektrarne skazijo relativno precej km2 pokrajine na MW. Cene vetrnic vztrajno padajo, cene elektrike so zrasle in najbrž se bi ponekod celo izplačalo. V NEPN na veter sicer ne stavijo kaj dosti, verjetno zaradi slabe prevetrenosti in majhnega preseka z lokacijami kjer bi bila možna gradnja (zunaj zaščitenih območij, dovolj daleč od ljudi).
Veternice so lepše kot 99% hiš, kaj sele frankelsteino od mest ki se gradijo brez celostnega olana, tak da kvečjemu krasijo pogled. Sicer pa govorimo o vplivu na naravo, ne na pogled ljudi.
Skratka veterne so še boljše kot sončne glede tega. Jedrske pa seveda zmagajo, veliko manj ton raznoraznih materijalov porabijo kot SE in VE.
Drugo je, če jih je pač res treba nujno postaviti, ampak zaradi tega še vedno ne krasijo pogleda.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Vedno se je treba vprašat, kdo je naročnik raziskave.
In kdo ima finančne interese pri tem, da so rezultati taki kot so.
Brez tega je vsaka debata neplodna.
Seveda bo proizvajalec vetrnic raje zagovarjal to, kot termo ali hidro ali jedrsko.
In proizvajalec jedrske bo za to, da se raje naredi še kak reaktor in ne vetrnice.
Dejstvo je samo eno. Če želimo elektriko, je treba žrtvovat okolje in zdravje. Če želimo ohranit okolje, se moramo odpovedat elektriki in vsem kar je s tem povezano.
Če delajo konstanto nekaj 10 MW in so rentabilne se strinjam 100% s tem.
Ne rabijo konstantno, to je neumnost. Tudi hidroelektrarne ne delajo konstantno. Najbolj koristno je, ce imajo velik izkoristek pozimi, ko cisto energijo najbolj potrebujemo. Glede vetrovnosti slovenskih lokacij, pa dvomim da zna na slo-tech kdo kaj vec povedati.
Jedrska je zmaga, samo je človeška pamet izguba :(
+1
mi bi sedaj morali začeti graditi 2 nova bloka, ker je gradnja v povprečju 12-20 let, da ko sedanji NEK odsluži svojo življensko pot, da imamo 2 nova reaktorja. V bistvu ne bi bilo slabo razmišljati za dodatnih 100 let naprej in bi začeli graditi kar 3 nove bloke JE.
Poglejmo kako Skandinavci razmišljajo:
Na Švedskem trenutno obratuje šest jedrskih reaktorjev v treh nuklearkah, s katerimi država proizvede tretjino električne energije. Švedska namerava zgraditi deset novih jedrskih reaktorjev.
Švedska ministrica za okolje Romina Pourmokhtari je v sredo napovedala, da mora Švedska za dosego okoljskih ciljev v prihodnjih 20 letih podvojiti proizvodnjo električne energije. To nameravajo doseči tudi z gradnjo novih desetih jedrskih reaktorjev. https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/sved...
Torej na Švedskem so toliko pametni, da grejo all-in na JE. 6 reaktorjev = 1/3 električne energije. 12 reaktorjev je = 2/3 in 18 reaktorjev je 3/3. Oni pa jih imajo 6 in zgradili bodo še 10 dodatnih, torej bodo imeli 16 reaktorjev s katerimi bodo proizvedli 89% potrebne električne energije.
Spet nakladas. Kaksen reaktor bodo tudi ugasnili zaradi starosti. Ti se kar ni nerodno pisati bedarije?
Seveda bodo. Ampak najprej bodo imeli 16 reaktorjev (čez najkasneje 20 let) in potem čez 10 ali 20 let ugasnili 2 in v tem času spet po danih potrebah po el. energiji (ugibam) začeli graditi nove. Pomembno je, da se pri nas "ptiči" menijo in se ne morejo zmeniti za NEK2 kaj šele za kaj več in bo prvo minilo 20 let, da sploh dajo zeleno luč za gradnjo. Na Švedskem pa že imajo 6 reaktorjev in so prižgali zeleno luč za dodatnih 10, kateri bodo zgrajeni v roku 12-20 let. Kaj ni res od tega kar pišem?
To pa zato, ker reke spirajo organske snovi v zajetja in tam org. snov potem gnijej v vodi, kar pomaga pri tvorjenju metana.
Sedaj Moras SE dokazati, da v odsotnosti jeza, NE bi bila usoda staring, ki koncajo v vodi enaka.
V SLO so bolj ali manj vse HE delane za pretočni sistem, akumulacije so zaradi višinskih razlik. Npr. Dravske HE imajo vse polno mulja za jezovi. Brez jezov je bila Drava videti precej manjša (sedaj se vrstijo jez za jezom, zgornji in spodnji nivoji so blizu) in veliko bolj pretočna, kar je spiralo in odnašalo mulj v Panonsko nižino.
Sicer sem pa odgovarjal na zakaj več metana v jezovih HE.
Če delajo konstanto nekaj 10 MW in so rentabilne se strinjam 100% s tem.
Ne rabijo konstantno, to je neumnost. Tudi hidroelektrarne ne delajo konstantno. Najbolj koristno je, ce imajo velik izkoristek pozimi, ko cisto energijo najbolj potrebujemo. Glede vetrovnosti slovenskih lokacij, pa dvomim da zna na slo-tech kdo kaj vec povedati.
HE so bolj predvidljive ko npr VE ali SE. SLO reke so v zimskem časo precej vodnate, Drava pa v pomladanskem do poletnem času.
Saj ni debata katera proizvodnja bolj varira (in kako predljivo). Poanta je, da je pac potrebno analizirati lokacijo in razmisliti, ce je ekonomsko smiselna (oz. kaksne so predpostavke). Zna biti, da je v Sloveniji premalo dobrih lokacij, da bi bilo smiselno se sploh iti vetrno energijo.
čisto vseeno je kakšen izgovor uporabimo, da se idiotske veternice ne gradijo. vsak je dober!
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Se bojim, da bo NEK2 podobna zgodba kot TEŠ6. Na začetku vse odlično, potrem ob gradnji podražitve, podkupnine, pretakanje denarja v žepe sodelujočih,potem ugorovitev da je dejanska cena lignita višja in da ga ne morejo dovolj izkopati, sedaj pa tolče minus.
Takšen minus, da ogroža HSE in je ideja, da bi TEŠ6 prenesli na novo državno firmo, kateri bomo izgube pokrivali davkoplačevalci. Je samo še potrebno razmislitis strani vlade, kako bi papirnato korektno šel ta prenos skoz, brez da se pravno ne bi zakompliciralo (EU pa to).
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Kaj mislite, da SE pa niso X10, s tem da še pozimi nimaš kaj dosti od njih, kljub najvišji porabi. Iz kje mislite dobit x2 elektrike čez kakšno desetletje? Kakšna je alternativa JE? Krade se lahko pri vsakem viru, ne moremo rečt, da ne bomo nič delali zaradi potencialne korupcije.
Kaj mislite, da SE pa niso X10, s tem da še pozimi nimaš kaj dosti od njih, kljub najvišji porabi. Iz kje mislite dobit x2 elektrike čez kakšno desetletje? Kakšna je alternativa JE?
Kolikor zastopim se trenutno splača investirat denar v velike SE, ker so FV paneli dovolj poceni in je zaenkrat elektrika še draga takrat ko sije sonce, tudi je zaenkrat še precej prostora zanje nad že urbaniziranimi površinami. Čez par let mogoče ne bo več tako. Tam kjer imajo več vetra so skupaj s soncem in vodo lahko kar dobri izgledi za preživet s pretežno obnovljivimi viri. Veter ima namreč drugačno časovno porazdelitev (pa voda tudi). Problem je, da zaenkrat ni ekonomično hranjenje elektrike za ta globoke luknje. Ne vem če je za pri nas trenutno kakšna resna in cenovno sprejemljiva brezfosilna alternativa JE.
Kaj mislite, da SE pa niso X10, s tem da še pozimi nimaš kaj dosti od njih, kljub najvišji porabi. Iz kje mislite dobit x2 elektrike čez kakšno desetletje? Kakšna je alternativa JE?
Kolikor zastopim se trenutno splača investirat denar v velike SE, ker so FV paneli dovolj poceni in je zaenkrat elektrika še draga takrat ko sije sonce, tudi je zaenkrat še precej prostora zanje nad že urbaniziranimi površinami. Čez par let mogoče ne bo več tako. Tam kjer imajo več vetra so skupaj s soncem in vodo lahko kar dobri izgledi za preživet s pretežno obnovljivimi viri. Veter ima namreč drugačno časovno porazdelitev (pa voda tudi). Problem je, da zaenkrat ni ekonomično hranjenje elektrike za ta globoke luknje. Ne vem če je za pri nas trenutno kakšna resna in cenovno sprejemljiva brezfosilna alternativa JE.
Globoka luknja je praktično celo zimo. Kje bomo vzeli pozimi elektriko za vse TČ, avte, osvetlitev in industrijo. Pozimi vse več porabi! S SE ziher ne bomo dobili elektrike pozimi, četudi jih naredimo x10.
V Nemciji to seveda ne drzi. Vsaj polovico casa v Severni Nemciji jeseni/pozimi mocno piha. Imas potem kar nekaj moznosti. Da s presezkom delas vodik (rabis infrastrukturo: "elektrolizatorji", podzemne hranilnike, distribucija) ali pa gradis ekstra kable na jug. Vprasanje je seveda, ce ni potem ze bolje zgraditi jedrske za precej manj stroskov. Nemec je glasoval, da ne. Podobno Spanec in Italijan. Samo oni imajo precej boljsi teren za veter/sonce/vodno in manjso gostoto poselitve.
Vprasanje, ce v Slo ni bolje kar uvazati vodik. Ampak pri nas imamo itak se ogromno prostora s solarno energijo.
Se bojim, da bo NEK2 podobna zgodba kot TEŠ6. Na začetku vse odlično, potrem ob gradnji podražitve, podkupnine, pretakanje denarja v žepe sodelujočih,potem ugorovitev da je dejanska cena lignita višja in da ga ne morejo dovolj izkopati, sedaj pa tolče minus.
Takšen minus, da ogroža HSE in je ideja, da bi TEŠ6 prenesli na novo državno firmo, kateri bomo izgube pokrivali davkoplačevalci. Je samo še potrebno razmislitis strani vlade, kako bi papirnato korektno šel ta prenos skoz, brez da se pravno ne bi zakompliciralo (EU pa to).
Najbrž bo isto kot TEŠ.
Je pa dejstvo, da bi mi brez TEŠ zelo tenko piskali. In da se nam je klub vsem podkupninam zadeva izplačala in nam rešila marsikatero neprijetnost.
Once you include the costs of actually integrating "renewables" into the power grid, wind costs between 7 and 14 times more than fossils. And solar costs between 10 and 44 (!) times more.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Ta tvoj graf je nesmiseln. Tudi za jedrsko energijo ali premog je moral nekdo subvencionirati infrastrukturo. A mislis, da so rudniki in zeleznica nastali sami od sebe?
Vse skrbi infrastruktura pri novih tehnologijah. Nikogar ne zanima koliko co2 koštajo cevovodi in fakin dizl cisterne, ki se nonstop furajo po celi Evropi, plus rudnik dela sam od sebe in prav tako železnica od pristanišča do termoelektrarne.
Vse skrbi infrastruktura pri novih tehnologijah. Nikogar ne zanima koliko co2 koštajo cevovodi in fakin dizl cisterne, ki se nonstop furajo po celi Evropi, plus rudnik dela sam od sebe in prav tako železnica od pristanišča do termoelektrarne.
