Slo-Tech - Eden izmed pogostih pomislekov proti vetrnim elektrarnam je njihov vpliv na ptice, do katerih naj bi bile elise neizprosne, še zlasti do večjih ptic. V najnovejši raziskavi, ki so jo objavili v reviji Environmental Science & Technology, je Erik Katovich z Univerze v Ženevi te bojazni ovrgel. Ugotovil je, da vetrnice nimajo merljivih učinkov na populacijo ptic, medtem ko se ta v okolici vrtin za pridobivanje nafte in plina iz skrilavcev zmanjša za približno 15 odstotkov.

Katovich se je osredotočil na ZDA, kjer so v zadnjih 20 letih bistveno povečali proizvodnjo električne energije iz vetra. Leta 2000 so imeli nameščenih kapacitet za 2,6 GW, leta 2020 pa že za 122 GW. Medtem ko je doslej že več študij analiziralo vpliv posameznih lokacij na posamezne vrste ptic, je Katovich uporabi podatke iz znamenitega projekta občanske znanosti Christmas Bird Count za analizo na ravni celotne države. Predpostavil je, da bi se kakršenkoli vpliv na populacijo ptic, ki bi ga imele vetrnice, moral...

Slo-Tech - Pravzaprav je ironično, a zmanjkuje nam elementa, ki v vesolju predstavlja četrtino navadne snovi. Medtem ko pogosto beremo o bodočem pomanjkanju nafte ali pa težavnosti recikliranja nekaterih elementov, ki jih množično uporabljamo v današnji elektroniki, ki kasneje konča na odpadu, helija na Zemlji dejansko zmanjkuje. Helij je tako lahek plin, da je hitrost njegovih atomov dovolj visoka, da v znatnih količinah uhaja iz atmosfere. Posledice občutimo že v vsakdanjem življenju.

Helij resda poznamo iz napihljivih balonov, ki so lažji od zraka in omogočajo hihitanje v višjih frekvencah, a ima tudi zelo resne uporabe. Superprevodni magnetni za hlajenje potrebujejo tekoči helij, brez njih pa ni na primer modernih magnetnih resonanc (NMR v raziskavah in MRI v medicini). Zato helija...

Slo-Tech - Fotografi, ki uporabljajo zoom objektive, plačajo izdatne denarce za nakup objektivov, ki imajo čez vso goriščno razdaljo konstantno največjo zaslonko 2.8. Za denar dobijo še druge dobrote, kot so hiter motorček za ostritev, zaščito pred vremenskimi vplivi, vzdržljive materiale, vendar največ k ceni prispeva ravno ta magična številka 2.8, ki bistveno vpliva na tehnično zasnovo in velikost leče. Obstajajo tudi redke ptice, ki nudijo zaslonko 2.6. ali 2.5, so pa namenjene predvsem uporabi v filmskem svetu, cene se pa začnejo severno od 10.000 evrov.

Sigma je te dni presenetila in predstavila zoom objektiv za DX (pri Nikonu vse kar ni D3/4, D800, D700 in D600) oz. APS-C senzorje (npr....

Daily Mail - Naslov je sam po sebi logičen, saj vsi vemo, da so ptice pevke zmožne odžvrgoleti čudovite napeve, sploh če se zatečemo v mirno naravo, kjer ni mestnega hrupa. A ptice so lahko očitno tudi vir glasbe, brez da bi odpirale kljunčke. Brazilski glasbenik in režiser Jarbas Agnelli je v lokalnem časopisu zagledal sliko, na kateri so ptice sedele na vzporednih žicah, kar mu je nemudoma predstavljalo note na notnem črtovju.

Iz same radovednosti, kako bi melodija zvenela, jo je uglasbil s ksilofonom, fagotom, oboo in klarinetom, čeprav priznava, da to morda ni najbolj originalna ideja. Vseeno je rezultat prijetna in mirna melodija, ki pa traja zgolj minuto. Gospod Agnelli za melodijo ne jemlje zaslug, saj pravi, da je avtor jata ptic, ki se je...

ScienceDaily - Zaveza Evropske unije, da bodo do leta 2020 20 odstotkov naših energijskih potreb pokrili obnovljivi viri energije pomeni, da je za realizacijo cilja potrebnih veliko raziskav ne samo na področju novih tehnologij, pač pa tudi o vplivih novih tehnologij na okolje samo saj je zadnja stvar, ki jo hočemo, da bi stvari v preveliki naglici le poslabšali.

Ena izmed takšnih precej debatiranih tem je vpliv veternih elektrarn na ptice in njihove navade. Marsikateri...

Slo-Tech - Ker so različne geopolitične zadeve v zadnjih letih močno dvignile cene surove nafte in derivatov le-te, so izboljšani načini pridobivanja nafte pozitivna novica za žepe potrošnikov, a na žalost precej manj razsveseljiva za okolje. Tako so kanadski in turški znanstveniki močno izboljšali pridobivanje nafte iz naftnega skrilavca, kar bo pomenilo, da bo več kot bilijon naftnih sodčkov (več kot trenutno dokazane naftne zaloge Savdske Arabije), ki ležijo pod nogami Američanov in Kanadčanov, še dolgo poganjala svetovno gospodarstvo. Trenutni postopek je nadvse ekonomsko potraten, saj je potrebno za izčrpavanje nafte segreti zemljo na 480 stopinj celzija in vložiti veliko energije, proizvede pa le malo uporabne nafte.

Nov postopek pa si pri taljenju skrilavca pomaga s poceni železovim prahom, ki veliko bolj enakomerno razporedi temperaturo, ki jo v zemljo dovedejo električni grelniki, enakomerna razporeditev toplote pa močno zniža potrebno energijo za segrevanje in poveča delež uporabne...