Da bo minulo leto toplo, je bilo jasno že zelo kmalu. V letih 2020-2022 je vladala La Nina, ki jo je lani zamenjal El Nino, kar je prispevalo k višji temperaturi. Vsi meseci od junija do vključno decembra so bili toplejši od istih mesecev kadarkoli v preteklosti, julij in avgust pa sta bila tudi globalno najtoplejša meseca v zgodovini. September, ki sicer ni bil absolutno najtoplejši, pa je imel najvišjo anomalijo, torej je bil najbolj vroč v primerjavi s preteklimi istimi meseci.
O meji 1,5 °C govorimo pogosto, ker je to poleg 2 °C ena izmed mej, ki ju je zakoličil pariški dogovor kot cilj. Leta 2023 je bilo že skoraj polovica dni vsaj toliko toplejših od dolgoletnega povprečja, torej smo spodnjo mejo že dosegli. S trenutnim tempo bomo v naslednjih desetletji presegli tudi mejo 2 °C. S tem je povezano tudi taljenje ledenikov. Ledu je bilo na Antarktiki lani najmanj, odkar ga spremljamo - kar je veljalo osem mesecev. Tudi na severnem tečaju je bilo ledu manj od povprečja. Zaradi segrevanja podnebja je vreme bolj spremenljivo, ekstremni dogodki pa pogostejši.
Koncentracija CO2 v ozračju dosega 419 ppm in se letno povečuje za 2,4 ppm. Predindustrijski nivoji so bili 50 odstotkov nižji.
, tak da...smo zasvinjali cel planet. Mikro, nano,... delci švigajo po zraku z vetrom vsepovsod....Mi smo gremo tudi eko doma, ampak proti temu pa si ne moreš pomagat, na koncu pa še s dežjem se spere vsa svinjarija v zraku. Eh...
