A je tukaj kakšen geometer, ali da se spozna

Potem je to tista pot da obdržite sedanjo mejo v naravi.

otago je 19. nov 2024 ob 17:47 izjavil:

@Lightning
Meje se ne premikajo. Lahko se uskladi prikaz katastrskih podatkov glede na zbirko listin, katastrskih načrtov, elaboratov, izmerjenih front, itd ... Da se izvede lokacijska izboljšava oz. koordinatni vklop. In potem laik vidi na E-prostor da kataster lepo hodi po DOF-u (da ni zamika, rotacije, sprememba merila).

Če dvomiš v geodeta, pokliči na bližnjo geodetsko upravo. Pozanimaj se, če je elaborat bil že oddan in katera uprava, oseba vodi postopek. Včasih se oddajo elaborati tudi čez 1 leto.

Naročiš lahko drugo mnenje. To bo tvoj strošek. Je bil en primer v Sloveniji, ko je strošek drugega mnenja pokril prvotni geodet, prvotno se ni upošteval arhivski postopek. Glej 111.člen ZKN.

Strinjanje lahko mejaš umakne do dneva izdaje odločbe. Zakon pa je jasen. Če mejaš meje ne pokaže, kljub temu da je nakazal nestrinjanje, pomeni da se strinja.
Če mejaš ne želi zapisati zapisnika in ne pokaže meje - strinjanje.
Če mejaš ne udeleži mejne obravnave in pravilno vabljen - strinjanje.
Vlagatelj pa lahko umakne zahtevo(elaborat) do izteka pritožbenega roka odločbe.

Sodišče bo uredilo le tisto mejo oz. tromeje, za katero je bila podana sodna zahteva. Četudi bo iz 20m široke njive nastala 5m široka njiva (kot posledica zamika katastra).

Problem je, da je direkcija za ceste na severni strani uredila meje in je v katastru nepremičnin to urejena meja. Sedaj pa so merili ponovno na severni strani, vendar so med našo in sosedovo parcelo zgolj odmerili našo parcelo in le-to pomaknili v notranjost (kljub temu da je direkcija lani opravila meritev in je urejena meja), od soseda pa niso izmerili parcele.

Je to pravilno, da je geodet samo odmeril našo parcelo in nam dal mejnik, s katerim imamo sedaj manjšo parcelo od sosedove, od koga sploh niso odmerili parcele, če vse štima

fikus_ je 20. nov 2024 ob 14:19 izjavil:

Potem vam je direkcija za ceste odmerila več parcele v vašo korist, kot je bilo po katastru/v uporabi in sedaj je ta odmerjena meja od druge strani približno toliko metrov kot je v katastru, kar pa se ne sklada z uporabo v naravi.
Kaže, da se je izmerjena parcela pri meritvah "premaknila", po kvadraturi ste na podobnem, samo zamaknjeno nekaj m.

Ja saj mere nam ustrezajo, problem je, ker se je delala ureditev meje med nami in sosedom, kateremu pa niso spremenili meje na drugi strani, ko meji z drugimi, niti je niso izmerili. Torej ima on mere še po starem in večjo površino, kot pa mi sedaj, ko nam je šlo v notranjost. Ali je geodet naredil prav, da tudi sosedu ni na drugi strani, ko meji z drugimi, zakoličil mejnika, preveril njegovo parcelo, glede na to, da se je urejala meja med njim in nami ter bi se tako morala celotna njegova parcela tudi na drugi strani meje izmerit in narediti tako kot nam, da se tudi njemu pomakne meja v notranjost in ne navzven, tako kot je naredila direkcija za ceste

fikus_ je 20. nov 2024 ob 14:19 izjavil:

Potem vam je direkcija za ceste odmerila več parcele v vašo korist, kot je bilo po katastru/v uporabi in sedaj je ta odmerjena meja od druge strani približno toliko metrov kot je v katastru, kar pa se ne sklada z uporabo v naravi.
Kaže, da se je izmerjena parcela pri meritvah "premaknila", po kvadraturi ste na podobnem, samo zamaknjeno nekaj m.

Ja in sedaj se je naša parcela zamaknila na desno stran in je tako naša ograja na sosedove, medtem ko sosedove parcele niso merili, saj če se je pomaknila njegova parcela na naše, bi se mu morala na drugi strani tudi pomaknit proti nam, sedaj pa je ima več. Geodet pa ni izmeril celotne njegove parcele in da ugotovi, če njemu štimajo mere in če je upravičeno, da se pomakne meja sedaj na naše, glede na to, da mu na drugi strani niso nič merili in zakoličili mejnika.

fikus_ je 20. nov 2024 ob 14:29 izjavil:

Sosed je naročil izmero vmesne meje, zato niso merili na "drugi" strani, katera tudi ni bistvena za izmero vmesne meje. Kaže da je geodet vzel za osnovo že izmerjeno in v kataster vrisano mejo na drugi strani vaše parcele.
Če je sosed s to zadnjo meritvijo pridobil m2, ni predmet vmesne meje.

Geodet je na južni strani meje začel merit od naše parcele naprej proti ostalim parcelam, nato pa šel na severno stran in od tiste smeri začel meriti proti nam?

Ali bi moral meriti, tako kot na južni strani, od nas naprej, in bi tako moral tudi meriti na severni strani, torej od nas naprej? Oziroma bi lahko od južne strani naredil linijo na severno stran in bi se merilo v celoti od nas naprej?

fikus_ je 20. nov 2024 ob 14:52 izjavil:

Na pamet govoriti je težko.
To so vprašanja, o katerih bi morali govoriti z geodetom, verjetno ste bili prisotni in bi ga morali že pri merjenju opozoriti, da se njegova meritev in stanje v naravi ne ujemata.

Ali Geodetska uprava preveri ta elaborat, ki ga bo posredoval in če ugotovi kakšna odstopanja, da da v ponovno meritev?

Ima smisel, da sami angažiramo drugega geodeta in da izmeri parcelo med nami in sosedi ter če vse štima?

fikus_ je 20. nov 2024 ob 14:52 izjavil:

Na pamet govoriti je težko.
To so vprašanja, o katerih bi morali govoriti z geodetom, verjetno ste bili prisotni in bi ga morali že pri merjenju opozoriti, da se njegova meritev in stanje v naravi ne ujemata.

Direkcija je lani merila na severni strani in merila od nas naprej, ta geodet, katerega naročnik je sosed, pa je na južni strani merila od nas naprej, na severni strani pa od tam proti nam na koncu. Tako da enkrat se je meja premaknila na eno stran, sedaj pa na drugo stran, tisto, katera bolj odgovarja sosedu in je sedaj naša ograja na njegovem. Če bi pa merili od severne strani od nas naprej, pa bi ograja bila po našem mnenju še na našem sedaj, ampak bi se pač na drugi strani ta razlika pomaknila bolj proti nam, ko mejimo z drugo parcelo.

@Lightning
posluži se geodetskega podjetja in jim plačaj za 1-2 uro dela za nasvet. Te bo prišlo, ugibam 40€/h. Imajo vpogled v arhivske in zdaj oddane elaborate. Zastonj ti nihče ne bo delal analize katastra, vklopov načrtov, arhivskih meritev. Preko foruma pa je še manj jasno. Potrebuješ grafični prikaz, terminologijo in željo to predstaviti stranki, na njenem nivoju. Hence €€€.

Geodetsko podjetje izvede meritev na zahtevo naročnika. Naročnik je lahko občina, Direkcija in ne nujno ZK lastnik(a ta se mora strinjati). Geodet vodi mejno obravnavo. Predlaga se ureditev meje med parcelo A,B,C ... med točkami 1,2,3. Izdela elaborat. Odda na geodetsko upravo. Ta izda odločbo. Ko poteke roka za pritožbo, je urejena meja vidna v katastru. Kar se ni urejalo v postopku, druga stran parcel je dobra praksa&volja&zahteva geodeta in osebe na geodetski upravi, da poskrbijo za smiselni prikaz parcel in ohranitev podatka o površini iz ravninskih koordinat znotraj 10% deviacije od atributnega podatka.

Če elaborat Direkcije za ceste ni bil oddan, ni dokončna odločba, ni nič izgubljeno.

Ko je enkrat meja urejena, jo mora naslednji geodet upoštevati kot edino veljavno. Sicer so še drugi redni postopki, kjer bi se morebitna napaka odpravila, vendar so določeni pogoji kot strinjanje vseh mejašev. In seveda izredna pravna sredstva ob določenih pogojih.

Meja ki ni urejena, je samo prikaz parcele. Ki pa je lahko zelo zgrešen prikaz. Lastnik pa si želi jasne evidence in bo dal si še to mejo urediti, a ne. Sicer lahka jamra brez konca. Geodetska podjetja in geodetska uprava pa naredi, kakor kdo. Imaš zaposlene vsepovsod, ki poznajo ali sledijo upravnemu postopku, kot je zakonsko potrebno ali iščejo bližnjice. Ali res gredo po podatkih katastra (ali pa serijsko spregledajo). Upoštevajo ZKP-zdravo kmečko pamet, iščejo konsenz ali so idioti. Nekdo je novinec ali izkušen, zagnan ali malomaren. V teoriji so vsi super. V praksi pa kakor naletiš. Stranka ima možnost poizvedbe glede postopka pri geodetu, pri geodetski upravi, možnost rednih in izrednih pravnih sredstev.

Jaz imam problem, ko smo naročili ureditev meje in je mejaš trdil da je meja 5 metrov v mojo škodo, čeprav je očitno da ni res. Geodet se je strinjal z nami in tako tudi označil.

Sedaj po 2 mesecih pa sem prejel poziv za ponovno urejanje te iste meje s strani drugega geodeta, naročnik pa je mejaš.

Ali je to običajen postopek? Sem klical mojega geodeta in je rekel da še ni oddal ničesar na geodetsko upravo, da pa bo to storil pred meritvijo tega novega geodeta.

Ali je to sploh možno, da po 2 mesecih od prvotne meritve, mejaš sproži svojo meritev in ali moram biti na kaj posebno pozoren, če bi slučajno ta geodet bil pristranski, ker mejaš je namazan z vsemi žavbami...

Očitno se ni, če je naročil novo meritev...

To ne pomeni, da se je strinjal, ker to v postopku ni potrebno.

https://www.mojmalipravnik.net/index.ph...

bm1973 je 13. jun 2025 ob 11:51 izjavil:

To ne pomeni, da se je strinjal, ker to v postopku ni potrebno.

https://www.mojmalipravnik.net/index.ph...

Ni res. Do 2022 je veljal ZEN(navajaš link iz 2019). Aktualni zakon (ZKN) od leta 2022.

ZKN, 59. člen (mejna obravnava)
(1) Geodetsko podjetje v postopku za izdelavo elaborata izvede mejno obravnavo, na kateri lastniki za svoja zemljišča pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi (v nadaljnjem besedilu: pokazana meja). Lastniki parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja, lahko na mejni obravnavi pokažejo oziroma opišejo samo točke, kjer se zaključi ta meja, ali samo izjavijo, da meja, ki se ureja, ne posega na njihovo zemljišče.
(2) Lastniki lahko zahtevajo, da jim pooblaščeni geodet ali geodet z geodetsko izkaznico pokaže potek meje po podatkih katastra nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: meja po podatkih katastra nepremičnin). Pooblaščeni geodet ali geodet z geodetsko izkaznico mora lastnike seznaniti s točnostjo meje po podatkih katastra nepremičnin in z možnostjo uporabe podatkov iz zbirke listin.
(3) Če lastniki soglašajo s potekom meje po podatkih katastra nepremičnin ali če se pokazana meja ne razlikuje od meje po podatkih katastra nepremičnin, pooblaščeni geodet ali geodet z geodetsko izkaznico to mejo določi kot predlagano mejo (v nadaljnjem besedilu: predlagana meja).
(4) Če se pokazana meja razlikuje od meje po podatkih katastra nepremičnin, mora pooblaščeni geodet ali geodet z geodetsko izkaznico lastnike na to opozoriti in jim pojasniti, da v kataster nepremičnin ni mogoče kot urejene vpisati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih katastra nepremičnin. Če lastniki kljub temu vztrajajo pri pokazani meji in ne soglašajo z mejo po podatkih katastra nepremičnin, pooblaščeni geodet ali geodet z geodetsko izkaznico kot predlagano mejo določi mejo po podatkih katastra nepremičnin.
(5) Če se več pokazanih mej med sabo razlikuje, vendar ležijo znotraj točnosti meje po podatkih katastra nepremičnin, si mora pooblaščeni geodet ali geodet z geodetsko izkaznico prizadevati za sporazum med njimi. Če sporazuma ni mogoče doseči, pooblaščeni geodet ali geodet z geodetsko izkaznico kot predlagano mejo določi mejo po podatkih katastra nepremičnin.
(6) Če lastniki ne soglašajo o poteku meje po podatkih katastra nepremičnin, morajo pokazati pokazano mejo. Če je ne pokažejo, se šteje, da soglašajo s potekom meje po podatkih katastra nepremičnin.
(7) Pooblaščeni geodet ali geodet z geodetsko izkaznico izmeri in v elaboratu ureditve meje prikaže predlagano mejo in vse pokazane meje.
(8) Če se kateri od lastnikov ne udeleži mejne obravnave, se mejna obravnava opravi brez njega. Šteje se, da lastnik, ki se mejne obravnave ni udeležil, pa je bil nanjo vabljen v skladu s 44. členom tega zakona, soglaša s predlagano mejo.
(9) Če se mejne obravnave ne udeleži noben lastnik, se mejna obravnava ne opravi, razen če je treba elaborat ureditve meje izdelati zaradi izvedbe postopka urejanja meje parcele po uradni dolžnosti ali na zahtevo državnega organa ali organa lokalne skupnosti, če tako določa zakon. V tem primeru pooblaščeni geodet ali geodet z geodetsko izkaznico kot predlagano mejo določi mejo po podatkih katastra nepremičnin.
(10) O poteku mejne obravnave se vodi zapisnik.
(11) Pooblaščeni geodet ali geodet z geodetsko izkaznico z mejniki označi predlagano mejo med mejno obravnavo ali po zaključku mejne obravnave, najpozneje pa jo mora označiti v roku treh mesecev po vpisu urejene meje v kataster nepremičnin.
(12) Če geodetska uprava predlagane meje ne vpiše v kataster nepremičnin kot urejene meje parcele, o tem obvesti geodetsko podjetje, ki mora mejnike, s katerimi je označena taka meja, odstraniti. O odstranitvi mejnikov mora voditi zapisnik, ki ga pošlje geodetski upravi in lastnikom vseh parcel, na katerih meji so bili mejniki odstranjeni.
(13) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če o poteku meje ne soglašata lastnik in oseba, ki je vložila predlog za vpis lastninske pravice iz tretjega odstavka 41. člena tega zakona, ali če o poteku meje med seboj ne soglašajo solastniki oziroma skupni lastniki parcele.
(14) Podrobnejšo vsebino in način vodenja zapisnika mejne obravnave predpiše minister.

Izmere cest, težje zadeve, kjer nestrinanje... se včasih oddajo na geodetrsko upravo po več mesecih ali letih. Geodetsko podjetje si naloži preveč terenskega dela in dajo izdelavo elaboratov na stranski tir, dopusti in druge odsotnosti zaposlenih, čisto šalabajzarstvo itd ...

Če te drug geodet prehiti z oddajo elaborata, bo tako, kot prvi geodet ni nikoli meril. Elaborat ne bo nikjer shranjen, viden.

Velikokrat se zgodi da 2 geodeta različno zmerita. Tretji, ki ga določi sodišče pa še po svoje. Večinoma je eden od prvih dveh podkupljen ali nesposoben. Sankcij pa ni, samo stroški.

Kakor želiš. Potem imam pa samo sam slabe izkušnje.

Meter na dolgi meji je včasih pomemben. Sploh če tam že stoji kakšen objekt.

Nisva se strinjala. Jaz sem se strinjal z odmerjeno mejo, mejaš je pokazal 6 metrov stran.

Geodet je rekel mejašu, da pokazana meja ostopa več kakor je natančnost odmerjene meje, in je njegovo točko sicer zavedel v zapisnik vendar potem v elaboratu zarisal mejo po odmerjeni meji, s katero se tudi strinjam.

Če prav razumem, bo ta elaborat šel na GU potem pa lahko mejaš sproži sodni postopek, če se ne strinja?

Zdravo,

Imam sicer eno vprasanje ki se morda navezuje na to temo,

Glede zgodovinskih zemljevidov, na eni parceli, so dolgo nazaj (najverjetneje nekje do druge svetovne vojne), bili 3je objekti, hisa, hlev, ter mlin za katere sicer ni nobenega slikovnega gradiva, so pa ti objekti prikazani na starejših zemljevidih, en iz marije terezije, ter še en pozneje. Torej ali se bi dalo nekako to uveljavljat v današnjem času, da je tam vcasih bil objekt ter bi bilo tako zemljisce zazidljivo? Ali je potrebno da so dejansko na parceli neki ostanki, temelji teh starih objektov). Se tu da kaj dosecti, ali je to strel v prazno, če ze vec kot 50+ let tam ni vec teh objektov?
Hvala za odgovore