Slo-Tech - Po načrtih je izšla nova verzija najpopularnejše Linuxove distribucije Ubuntu 23.10, ki se imenuje Mantic Minotaur. Gre za običajno verzijo, ki bo podprta standardnih devet mesecev. Naslednja verzija prihodnjega aprila (Ubuntu 24.04) pa bo ponovno LTS (long term support), za katero bodo popravki na voljo 10 let. Ubuntu 23.10 je torej namenjen uporabnikom, ki pogosteje nadgrajujejo verzije.
Prvi novosti v Ubuntuju 23.10 opazimo že v namestitvenem programu, ki nudi dve možnosti: privzeto (default), ki je v resnici zelo oskubljena inačica (nekdaj je bila poimenovana minimalna), ter polno (full), ki vsebuje vso potrebno programsko opremo od pisarniške programske opreme do iger. Druga pomembna sprememba je možnost uporabe ZFS kot primarnega datotečnega sistema. Uporaba TPM (Trusted Platform Module) za šifriranje celotnega diska pa je še v preizkusni fazi.
V operacijskem sistemu je takisto nemalo sprememb. Vizualno bomo najprej opazili tiste, ki so posledica nadgradnje grafičnega okolja GNOME 45. To so na primer indikator aktivnosti na vrhu zaslona (prikazuje aktivno delovno okolje), hitrejše iskanje, prikazovalnik stanja kamere, nove aplikacije za ogled slik in uporabo kamere itd. Pod pokrovom najdemo izboljšave pri pozicioniranju oken in nastavljanju velikosti, globlje v notranjosti pa jedro 6.5, ki učinkoviteje izrablja moderno strojno opremo.
Linuxove distribucije so uporabne dokler ne rabiš zunanjih perifernih naprav! Potem pa adijo pamet! To, da proizvajalci ne poskrbijo za gonilnike je problem Linux skupnosti in proizvajalcev! Do takrat bom na računalnikih, ki se povezujejo s perifernimi napravami uporabljal Windowse, pa magari Xp, ki niso povezani v splet!
Linuxove distribucije so uporabne dokler ne rabiš zunanjih perifernih naprav! Potem pa adijo pamet! To, da proizvajalci ne poskrbijo za gonilnike je problem Linux skupnosti in proizvajalcev! Do takrat bom na računalnikih, ki se povezujejo s perifernimi napravami uporabljal Windowse, pa magari Xp, ki niso povezani v splet!
Interesantno mnenje. Jasno je, da je omemba XP-ja le hec. Zanima me pa, katera je to periferna oprema, ki jo zagrizeni uporabnik ne more nabaviti, če se je že odločil za Linux. Sam namreč uporabljam obe okolji in vidim, da z običajno periferijo zadeve potekajo gladko. Pri Linuxu ponekod celo presenetljivo gladko.
Zakaj bi bila omemba XP-ja hec? Če imaš obskuren HW, ki dela le tam, je to povsem logična izbira.
Sam sicer s perifernimi napravami že desetletja nimam problemov - printam, skeniram, igram igre, pišem, gledam, ... bp, saj uporabljam os z verjetno najširšo hw podporo - Linux.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Linuxove distribucije so uporabne dokler ne rabiš zunanjih perifernih naprav! Potem pa adijo pamet! To, da proizvajalci ne poskrbijo za gonilnike je problem Linux skupnosti in proizvajalcev! Do takrat bom na računalnikih, ki se povezujejo s perifernimi napravami uporabljal Windowse, pa magari Xp, ki niso povezani v splet!
Interesantno mnenje. Jasno je, da je omemba XP-ja le hec. Zanima me pa, katera je to periferna oprema, ki jo zagrizeni uporabnik ne more nabaviti, če se je že odločil za Linux. Sam namreč uporabljam obe okolji in vidim, da z običajno periferijo zadeve potekajo gladko. Pri Linuxu ponekod celo presenetljivo gladko.
Brez za starejše naprava, ki ji Win še podpira od Win 7 pa vse do Win 10! Pri Linijah samo sanjšaš o taki odpori!
Linuxove distribucije so uporabne dokler ne rabiš zunanjih perifernih naprav! Potem pa adijo pamet! To, da proizvajalci ne poskrbijo za gonilnike je problem Linux skupnosti in proizvajalcev! Do takrat bom na računalnikih, ki se povezujejo s perifernimi napravami uporabljal Windowse, pa magari Xp, ki niso povezani v splet!
Interesantno mnenje. Jasno je, da je omemba XP-ja le hec. Zanima me pa, katera je to periferna oprema, ki jo zagrizeni uporabnik ne more nabaviti, če se je že odločil za Linux. Sam namreč uporabljam obe okolji in vidim, da z običajno periferijo zadeve potekajo gladko. Pri Linuxu ponekod celo presenetljivo gladko.
Na primer sledilna ploščica in mrežna oprema na Lenovo prenosniku, ki je star manj kot 3 leta. Po nadgradnji imam opeko. Pri meni je to the final straw that broke the camel’s back glede Linuxa. S tem se ne bom več ukvarjal in bom na ta računalnik namestil Win 10. Zbogom Linux po xy letih.
Linuxove distribucije so uporabne dokler ne rabiš zunanjih perifernih naprav! Potem pa adijo pamet! To, da proizvajalci ne poskrbijo za gonilnike je problem Linux skupnosti in proizvajalcev! Do takrat bom na računalnikih, ki se povezujejo s perifernimi napravami uporabljal Windowse, pa magari Xp, ki niso povezani v splet!
Jaz pa imam običajno več težav s perifernimi napravami na Windowsu kot na Linuxu. Na Windows 7 sem recimo najprej imel težavo, da je tiskalnik sploh našel, nato pa ga je bilo neumno težko prepričati, da naj dela. Na Linuxu ga je samodejno našel in se mi ni bilo treba igrat z nobenimi gonilniki.
Windows 10 mi je naprimer ob tisti prvi večji posodobitvi vzel kar neke gonilnike za wifi, kar je povzročilo, da je laptop že ob neuporabi uporabljal 100% RAMa in procesorja. Takrat sem se odločil, da grem dokončno na Linux. Še dual boot sem opustil.
Linux je s stališča potrošnika bil in vedno bo polproizvod. Po desetletjih obstoja in propagande o "letu Linuxa" smo še vedno tam nekje. In ker po vseh desetletjih še vedno ne kaže nekega večjega napredka, lahko sklepam, da je to sestavni del, ki se ne bo nikoli dovolj spremenil.
Linux je s stališča potrošnika bil in vedno bo polproizvod. Po desetletjih obstoja in propagande o "letu Linuxa" smo še vedno tam nekje. In ker po vseh desetletjih še vedno ne kaže nekega večjega napredka, lahko sklepam, da je to sestavni del, ki se ne bo nikoli dovolj spremenil.
Imam ravno obratno izkušnjo. Tja do leta 2001 sem se še trudil do Win XP, potem sem pa obupal in prešaltal na Debian/Ubuntu, ker *dela*. Leto Linuxa je relativna reč, če vzameš v obzir Android in vse strežnike/virtualke. Je Linux postal v bistvu monopolist.
Linux je s stališča potrošnika bil in vedno bo polproizvod. Po desetletjih obstoja in propagande o "letu Linuxa" smo še vedno tam nekje. In ker po vseh desetletjih še vedno ne kaže nekega večjega napredka, lahko sklepam, da je to sestavni del, ki se ne bo nikoli dovolj spremenil.
Popolnoma enako lahko napišeš za windows. Polproizvod, ki po desetletjih obstoja in propagande še vedno zahteva neke shady driverje iz neznanih tajvanskih ftpjev, da ne zariba nepovratno po prvem updateu. Osebna izkušnja izpred dveh mesecev. Medtem ko je "linux on desktop" že več kot dve desetletji stabilna realnost. Vprašaj recimo novinarje na Delu...
A kdo ve, kaj na bi ta TPM prinesel? A to pomeni, da je šifrirni ključ particije vezan na CPU? Se pravi, če disk ven vzameš ali če CPU shodi, izgubiš podatke? (tako kot Android?)
Linuxove distribucije so uporabne dokler ne rabiš zunanjih perifernih naprav! Potem pa adijo pamet! To, da proizvajalci ne poskrbijo za gonilnike je problem Linux skupnosti in proizvajalcev! Do takrat bom na računalnikih, ki se povezujejo s perifernimi napravami uporabljal Windowse, pa magari Xp, ki niso povezani v splet!
Interesantno mnenje. Jasno je, da je omemba XP-ja le hec. Zanima me pa, katera je to periferna oprema, ki jo zagrizeni uporabnik ne more nabaviti, če se je že odločil za Linux. Sam namreč uporabljam obe okolji in vidim, da z običajno periferijo zadeve potekajo gladko. Pri Linuxu ponekod celo presenetljivo gladko.
Brez za starejše naprava, ki ji Win še podpira od Win 7 pa vse do Win 10! Pri Linijah samo sanjšaš o taki odpori!
Torej, zaradi odsotnosti gonilnikov prazgodovinskih naprav bi naj bil Linux za zagrizenega uporabnika "adijo pamet"? Ne, ni res. V Linuxu je napisati gonilnik za periferno opremo trivialno. To počnejo otroci na Rpi-jih. Na Oknih pa, ...otroci...?
O tem, kateri OS je boljši lahko merodajno cenimo le po razširjenosti le-teh, torej 80-20-zaokrožitvena napaka. Prekleto interesantno je, da ta zaokrožitvena napaka noče umret, da ima uporabne uporabniške vmesnike ter solidno podporo za široko paleto periferije. Najbolj interesantno pa: nezahtevni uporabnik bo uporabljal katerikoli OS (pravzaprav UI, o OS-ih malo kdo ima pojma) enako učinkovito. Na Linuxu bo najmanj bombardiran z reklamnimi sporočili in grozečimi opozorili, to pa je, recimo, vpliv OS na uporabnika.
Odkar sem starše po 65. letu prestavil na Ubuntu, je bilo 99% manj težav z virusi, nedelovanjem česarkoli, itd. Za Youtube, pošto in vremensko napoved je glih vseeno, kateri OS je spodaj.
Odkar sem starše po 65. letu prestavil na Ubuntu, je bilo 99% manj težav z virusi, nedelovanjem česarkoli, itd. Za Youtube, pošto in vremensko napoved je glih vseeno, kateri OS je spodaj.
Kaj zdaj? Je vseeno, ali pa je bistvena razlika?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Odkar sem starše po 65. letu prestavil na Ubuntu, je bilo 99% manj težav z virusi, nedelovanjem česarkoli, itd. Za Youtube, pošto in vremensko napoved je glih vseeno, kateri OS je spodaj.
Kaj zdaj? Je vseeno, ali pa je bistvena razlika?
Za uporabnika nepomembna razlika (razen zmanjšanja števila klicev na pomoč), za "prostovoljnega" družinskega ITjevca pa velika razlika.
Windows 10 ali 11 je na namizju še vedno precej boljši kot pa Linux. Žal.
In uporabljam Linux na namizju že kar nekaj let. Prehod pa sem naredil zaradi zasebnosti, ker mi gre na k*** MS politika grebljenja podatkov in siljenja z uporabo online računa. Če pa dam to na stran pa so zadnje verzije Windowsev milina.
Službeni laptop - win11 Domači PC - dual boot Linux (primarno) in win 10 (občasno poženem kako igro) Laptop za mularijo - linux
Težko ti rečem, ni ene velike stvari ampak precej malih, ki me žulijo na Linux desktopu. Imam pogoste probleme z BT napravami, ki jih na Win nimam, ko isti PC bootnem v Win10 dela vse Canon printer sicer dela ampak samo ČB, barvno tiskanje so barve povsem napačne. Ampak tiskam tako malo da se mi še ni dalo tshoot-at Določene web strani v brskalniku (FF) čudno renderirajo fonte, po pregledovanju forumov/mailing list sem prišel do tega da tako pač je. Razlike med KDE in Gnome aplikacijami, vedno so neke manjše nekonsistentnosti recimo bližnice preko tipkovnice. ali pa izgled oken pa ikon za min/max/resize. Ali pa ko imaš v Dolphinu odprt SMB share, pa ne moreš z VLC-jem predvajati vsebine, ker mu ne zna predati poverilnic, da bi dostopal do tega istega sharea. Je treba prov mountati preko fstab Multimonitor setup z različnimi DPI-ji na linux sistemu ne deluje, ok dela z waylandom ampak tam so pa drugi problemi
Pa ne pravim da je Linux zanič, niti da je windows popolen. Samo za desktop uporabo ugotavljam da je Windows 10/11 "boljši" sploh če imaš še WSL in imaš potem še vse linux orodja na razpolago na istem sistemu.
P.S. Powershell je boljši kot bash -> pipeanje programskih objektov je mnogo boljše kot pipeanje golega texta in parsanje le tega
...Določene web strani v brskalniku (FF) čudno renderirajo fonte, po pregledovanju forumov/mailing list sem prišel do tega da tako pač je. ...
Čakaj, ista različica Firefox pod Windows in na GNU/Linuxu različno renderira fonta?
Razlike med KDE in Gnome aplikacijami, vedno so neke manjše nekonsistentnosti recimo bližnice preko tipkovnice. ali pa izgled oken pa ikon za min/max/resize.
Ikone za min/max/resize bodo enake, če boš uporabljal usklajeno oblikovno temo za obe okolji. Bližnjice zelo verjetno lahko do potankosti nastaviš, s tem priznam, da se nisem toliko ukvarjal...
Ali pa ko imaš v Dolphinu odprt SMB share, pa ne moreš z VLC-jem predvajati vsebine, ker mu ne zna predati poverilnic, da bi dostopal do tega istega sharea. Je treba prov mountati preko fstab
Mount moraš narediti na nivoju OS-a, pa bo delal povsod, v vseh programih. Ni pa treba, da je privzeto mountan share v fstab, to lahko izvedeš po potrebi.
P.S. Powershell je boljši kot bash -> pipeanje programskih objektov je mnogo boljše kot pipeanje golega texta in parsanje le tega
Težko ti rečem, ni ene velike stvari ampak precej malih, ki me žulijo na Linux desktopu. Imam pogoste probleme z BT napravami, ki jih na Win nimam, ko isti PC bootnem v Win10 dela vse Canon printer sicer dela ampak samo ČB, barvno tiskanje so barve povsem napačne. Ampak tiskam tako malo da se mi še ni dalo tshoot-at Določene web strani v brskalniku (FF) čudno renderirajo fonte, po pregledovanju forumov/mailing list sem prišel do tega da tako pač je. Razlike med KDE in Gnome aplikacijami, vedno so neke manjše nekonsistentnosti recimo bližnice preko tipkovnice. ali pa izgled oken pa ikon za min/max/resize. Ali pa ko imaš v Dolphinu odprt SMB share, pa ne moreš z VLC-jem predvajati vsebine, ker mu ne zna predati poverilnic, da bi dostopal do tega istega sharea. Je treba prov mountati preko fstab Multimonitor setup z različnimi DPI-ji na linux sistemu ne deluje, ok dela z waylandom ampak tam so pa drugi problemi
Pa ne pravim da je Linux zanič, niti da je windows popolen. Samo za desktop uporabo ugotavljam da je Windows 10/11 "boljši" sploh če imaš še WSL in imaš potem še vse linux orodja na razpolago na istem sistemu.
P.S. Powershell je boljši kot bash -> pipeanje programskih objektov je mnogo boljše kot pipeanje golega texta in parsanje le tega
Z bluetooth-om nimam ravno veliko izkušenj, edino kar sem delal so bili prenosi kakšne datoteke iz telefona. Katere naprave ti npr. delajo težave (kakšne bt miške, tipkovnice, ...)? S tiskanjem nimam problemov, res pa je da se se vedno pred nakupom novega pozanimal ali printer deluje ok tudi z linuxom. Daj mi prosim primer ene takšne web strani, da poskusim. Res me zanima ali je kakšna razlika. Glede gnome ali kde, načeloma sem mnenja, da imaš eno ali drugo. Tudi nočem imeti nameščenih obeh desktopov. Sam imam xfce in uporabljam večinoma gtk aplikacije in morebiti kakšno qt (ne kde) aplikacijo (calibre, virtualbox). Mogoče je kakšna gtk aplikacija odvisna od kakšne gnome knižnjice, ki se namesti ločeno in mi ni potrebno nameščati celotnega gnome-a. Katero gnome aplikacijo uporabljaš v kde okolju oz. obratno? Ok izgled me niti toliko ne zanima, z isto temo imam nekako sličen izgled za gtk in qt aplikacije, edino qt aplikacije ne prikazuje v izbrani dark temi. Nekako pa razumem, da so ponekod razlike, če imamo nametane skupaj aplikacije iz vseh vetrov. Kar se multimonitorjev tiče in različnih dpi-jev zaenkrat nimam potrebe po tem. Težave pa sem imel dolgo nazaj, ko je bilo potrebno ročno nastavljati xorg, da se je prikazala sploh slika in nekaj let nazaj z thinkpad optimus laptopi (potrebno nameščati bumblebee oz. ročno nastavljati xorg), vendar z zadnjimi verzijami distribucij tudi teh problemov ni več. Zunanji monitor deluje na thinkpad optimus laptopu out of the box in to z nouveau ali nvidia driverji. Nisem pa še probaval kakšnega docka in dveh zunanjih monitorjev.
Nekaj troubleshootanja se včasih pojavi ampak sem že pošteno natuhtal tudi na win mašinah, konzolah itd...
Nekajkrat pa me je linux že prijetno presenetil in sicer s kakšno starejšo strojno opremo (spletna kamera, usb wifi kartica), ki se jo ni dalo več usposobiti na novejših winsih. Ali pa za oživitev stare kište, ki jo uporablja tast v svojem pajzlu za brskanje in poslušanje glasbe.
Sicer pa ko se enkrat navadiš na nekaj je težko uporabljati kaj drugega. Meni sta tako gnome in kde zoprna pa sploh ne vem točno zakaj:)
Ali pa ko imaš v Dolphinu odprt SMB share, pa ne moreš z VLC-jem predvajati vsebine, ker mu ne zna predati poverilnic, da bi dostopal do tega istega sharea.
To je bil dolgoleten kde-jevski problem, ker so težili s tem kio-slaves, ki je deloval le s kde aplikacijami. Zdaj imajo to končno rešeno v Kubuntu 22.04 s kio-fuse in deluje "univerzalno" tako kot v Gnomu.
Kaj naj rečem, perfect za server ali kak specifični use case, neoptimalno za general home usage (še vedno sicer čisto lepo uporabno). Sam za server greš itak na LTE verzije brez GUI.
Oboje je isti PC, sm vmes rebootal iz Linuxa v Windows. V obeh primerih je uporabljen Firefox kot brskalnik. Pa ni vezano na specifično verzijo FF-ja, ker je tako že od nekdaj.
@MrStein, tisto pred leti ni bil problem z renderiranjem, kolikor vidim? Ni šlo za prikaz različnega fonta za črko "č" glede na CSS in privzete OS nastavitve fontov?
To je posebej opazno na spletnih straneh, kadar imajo embeddan font, ki določenega znaka nima v svojem naboru. Potem pa brskalnik ta znak prikaže iz naslednjega fonta v vrsti. In se zgodi, da je ena črka popolnoma drugačna od ostalih.
Zato sem spraševal o podrobnostih problema. Je potrebno ločiti ali je dejansko problem pri renderju enega in istega fonta, iste velikosti, ali pa gre za to, da brskalnik uporabi različne ali različno velike fonte iz razloga neke privzete nastavitve, ki je lahko različna od sistema do sistema.
Sam sem nedavno imel problem s stranko, ki uporablja server side PDF knjižnico in je pri kreaciji PDF-jev v CSS-ju font definirala samo kot "sans-serif". Potem pa se je aplikacija selila na drug strežnik, kjer je nabor fontov na strežniku bil drugačen, vključno z drugim privzetim sans serif fontom.
Rabil sem precej prepričevanja, da so font dejansko definirali, do takrat je bilo pa "Mi nismo nič spreminjali, zakaj ni isto, popravite strežnik!"
@l0g1t3ch, samo s pogledom na posnetke zaslona težko kaj rečem. Ob priliki naredim še test pri sebi, bo lažje pogledati, kaj je kaj...
@MrStein, tisto pred leti ni bil problem z renderiranjem, kolikor vidim? Ni šlo za prikaz različnega fonta za črko "č" glede na CSS in privzete OS nastavitve fontov?
To je posebej opazno na spletnih straneh, kadar imajo embeddan font, ki določenega znaka nima v svojem naboru. Potem pa brskalnik ta znak prikaže iz naslednjega fonta v vrsti. In se zgodi, da je ena črka popolnoma drugačna od ostalih.
Zato sem spraševal o podrobnostih problema. Je potrebno ločiti ali je dejansko problem pri renderju enega in istega fonta, iste velikosti, ali pa gre za to, da brskalnik uporabi različne ali različno velike fonte iz razloga neke privzete nastavitve, ki je lahko različna od sistema do sistema.
Sam sem nedavno imel problem s stranko, ki uporablja server side PDF knjižnico in je pri kreaciji PDF-jev v CSS-ju font definirala samo kot "sans-serif". Potem pa se je aplikacija selila na drug strežnik, kjer je nabor fontov na strežniku bil drugačen, vključno z drugim privzetim sans serif fontom.
Rabil sem precej prepričevanja, da so font dejansko definirali, do takrat je bilo pa "Mi nismo nič spreminjali, zakaj ni isto, popravite strežnik!"
@l0g1t3ch, samo s pogledom na posnetke zaslona težko kaj rečem. Ob priliki naredim še test pri sebi, bo lažje pogledati, kaj je kaj...
Nisem pričakoval rešitve. Samo ravno sem se spomnil, da to še dolgujem, kot primer različnega renderinga. Overall sm z Linuxom dovol zadovolen. Mu pa manjka nekaj poliranja. Ampak to mu manjka že zadnjih 15 let.
