» »

RFID kartice, obeski

RFID kartice, obeski

GummyBear ::

Doma imam možnost odpiranja vhodnih vrat z RFID obeskom (modra barva - če je ključen podatke), ki ga prislonim na domofon. Ker mi je tale obesek nehal delati, imam 2 možnosti: Lahko grem z drugim delujočim obeskom do ključavničarja in mi izdela nov, delujoč obesek. Lahko pa kupim nov obesek ter RFID čitalec/programator in se sam malo poigram, predvsem pa naučim kaj novega. Odločam se za slednjo možnost.

Kolikor vidim, niso vsi obeski enaki. Tudi če so videti enako, imajo različne čipe (MIFARE, EM4200, TK4100 itd.) in delujejo na različnih frekvencah (125kHz, 250kHz, 375kHz, 13.56MHz itd.). Potem so tu še kartice, zapestnice, nalepke, ki jih lahko programiraš in ti odpirajo vrata.

Kakšen čip ima moj obesek, nimam pojma. Tudi ne vem, na kateri frekvenci deluje. Ali je ta podatek pomemben pri nakupu novega obeska? Če vprašam drugače: Ali bo vsak obesek (lahko tudi kartica ali nalepka) lahko odpiral moja vrata?

Na amazonu je ogromno nekih napravic, ki znajo brati, zapisovati in kopirati NFC in RFID čipe. Cenovni razpon je zelo velik (od $20 do $100). Vidim, da ima vsaka naprava zraven napisane frekvence in tipe čipov. Kaj to pomeni - ne bere vsak čitalec vseh RFID čipov? Moram paziti, da podpira točno določen čip in točno določeno frekvenco? Včasih je zapisana samo frekvenca (najpogosteje 125kHz in 13.56MHz) nima pa podatkov o čipih - kako naj vem, da bo taka naprava lahko prebrala moj delujoč obesek in podatek zapisala drugam?

mjaa ::

V 90% rabis ali T5577 cip za 125kHz ali nek klon mifare classic 1k z writtabke UID (13.56 MHz). To je vecina teh dumb sistemov, ki bere samo ID.

Ce je 13.56MHz bos videl ce ti telefon z NFC zazna tag.

delavec44 ::

Bi se dalo s telefonom z NFC odpirati take zadeve brez fizičnega taga?

Tidule ::

Teoreticno ja. V praksi ko sem nazadnje gledal pa je to vse prej kot enostavno.

link_up ::

Moras brutefocat id. :)
In and Out

bizgech ::

Kakšno tehnologijo pa uporabljajo razne brezstične kartice, recimo Urbana ter kartice za odpiranje vrat in štempljanje časa na delavnem mestu (npr. Špica)? Je to tudi rfid ali kaj drugega? Verjetno ni glih nek pogost protokol ali pač?

Pinzl ::

bizgech je izjavil:

Kakšno tehnologijo pa uporabljajo razne brezstične kartice, recimo Urbana ter kartice za odpiranje vrat in štempljanje časa na delavnem mestu (npr. Špica)? Je to tudi rfid ali kaj drugega? Verjetno ni glih nek pogost protokol ali pač?


Običajno je to Mifare EV1/2 z branjem iz varnega sektorja.

GummyBear, kateri domofon pa imaš?

GummyBear ::

Pinzl je izjavil:

GummyBear, kateri domofon pa imaš?


Ne bi vedel. Na njemu nič ne piše.
Gre za domofon v bloku. Upravitelj bloka je poiskal izvajalca, ki je domofon vgradil. Stanovalci smo potem samo dobili take obeske:

Preko amazona sem naročil tale duplikator: https://www.amazon.com/HECERE-Handheld-...
Se bom malo poigral in si morda zrihtal tudi kakšno RFID zapestnico ali par nalepk - zmeraj pride prav.
Če slučajno ne bo delovalo pa še zmeraj lahko vzamem en drugi delujoč obesek in skočim do ključavničarja, da mi izdela duplikat.

sandmat ::

pri tem ključku zelo verjetno samo skopiraš id in je to to. 2 minuti dela, 100 enakih ključkov :)

bizgech ::

Pinzl je izjavil:

bizgech je izjavil:

Kakšno tehnologijo pa uporabljajo razne brezstične kartice, recimo Urbana ter kartice za odpiranje vrat in štempljanje časa na delavnem mestu (npr. Špica)? Je to tudi rfid ali kaj drugega? Verjetno ni glih nek pogost protokol ali pač?


Običajno je to Mifare EV1/2 z branjem iz varnega sektorja.


Verjetno pa znesek o dobroimetju ni zapisan na sami Urbani? Predvidevam da se zneski hranijo nekje na strežniku in ko validiraš Urbano ali napolniš dobroimetje, terminal pošlje ID kartice in ostale parametre? Z vidika varnosti je tako smiselno. Me pa zanima, kateri protokol je uporabljen za komunikacija terminal-strežnik... SMS, WiFi?

Karen ::

Na Aliexpressu so tej klonerji praktično zastonj. Edino ko naročaš vzemi "rewritable" žetone, to je zelo pomembno, če hočeš klonirat. Ponavadi so en drobiž dražji od navadnih, ki jih ne boš mogel zapisovati (zapisati kodo starega ključka v novega). Drugače ima v Lj recimo Mave ključke, kartice, če rabiš takoj in se ti ne čaka od kitajcev (seveda so dražji, ampak ni za znoret).

GummyBear ::

Karen je izjavil:

Edino ko naročaš vzemi "rewritable" žetone, to je zelo pomembno, če hočeš klonirat. Ponavadi so en drobiž dražji od navadnih, ki jih ne boš mogel zapisovati (zapisati kodo starega ključka v novega).


Lahko to malo bolj podrobno razložiš? Ali niso vsi žetoni zapisljivi? Če vanj ne morem zapisati ID, potem je tak žetonček neuporaben. Ali imajo nekateri možnost večkratnega zapisa, medtem ko na nekatere lahko pišeš samo enkrat (tako kot pri CD-jih)? Kako sploh vem, ali so "rewritable"?

Drugače je nekaj žetončkov in kartic že priloženih duplikatorju, ki sem ga naročil (glej link zgoraj). Če ne bodo delovali, bom pač naročil druge.

Utk ::

Ti žetoni imajo neko serijsko številko in ponavadi se ključavnica registrira na serijsko in za to ne rabiš nobenga hw, ne pa klonira žetone.

Karen ::

@Gummy: kot je UTK napisal - lahko kupiš žetončke ki imajo fikirano unikatno serijsko številko - to potem prebere čitalec. Tako povežejo tebe z odpiranjem ključavnice. Če si dobil od upravnika ključek je verjetno neprepisljiv. Poenostavljeno: v čipu ima zapisano enolično števično kodo (15-mestno ali koliko že, ni važno), ko približaš zanki na ključavnici indukcijska zanka zavrti navitje v ključku, kar ustvari dovolj napetnosti da čip na ključku posreduje to številko. Ključavnica ima zadaj računalniški sistem, ki pogleda ali je številka na listi da odpre ključavnico (upravnik preden ti da ključek ga poskenira - številko v ključavnico), in verjetno zapiše tvoje ime k tej številki. Če npr. izgubiš ključek in mu javiš, pač prekliče to številko in ti da nov ključek z drugo številko ter zapiše, da je dal tebi.
Zdaj ti boš naredil kopijo (svojega če še deluje oz. sosedovega ali ženinega ključka) - kar pomeni da rabiš žeton, v katerega se da zapisat to številko ki jo boš kopiral. Torej dobiš klon - ključavnica bo mislila da je še vedno original ključek. Če vzameš sosedovega (ki bi ga kopiral) bi, če bi šli gledat zgodovino dostopov, mislili da dostopa sosed. Upam, da sem razumljivo zapisal... seveda za kopiranje originalne številke iz (nezapisljivega) ključka rabiš takega, na katerega se da zapisat v čip cifo - klonerji delajo točno to - z enim gumbom prebereš cifro ključa ki ga kopiraš in z drugim gumbom zapišeš na drugega, za katerega hočeš da je klon. Seveda mora biti ta (in kloner) v isti frekvenci (standrdu), da ga bo prebral in znal zapisat, pa ključek tak, da bo podpiral isto frekvenco, če ne ga ključavnica ne bo znala prebrat ker ne bo na pravi frekvenci. Dobiš pa tudi ključke ki podpirajo obe frekvenci, jih imam par, tako da lahko naredim kopijo dveh ključkov z različnima frekvencama - so pa malo večji.

jabe ::

GummyBear je izjavil:

Pinzl je izjavil:

GummyBear, kateri domofon pa imaš?


Ne bi vedel. Na njemu nič ne piše.
Gre za domofon v bloku. Upravitelj bloka je poiskal izvajalca, ki je domofon vgradil. Stanovalci smo potem samo dobili take obeske:

Preko amazona sem naročil tale duplikator: https://www.amazon.com/HECERE-Handheld-...
Se bom malo poigral in si morda zrihtal tudi kakšno RFID zapestnico ali par nalepk - zmeraj pride prav.
Če slučajno ne bo delovalo pa še zmeraj lahko vzamem en drugi delujoč obesek in skočim do ključavničarja, da mi izdela duplikat.


A bo tale duplikator v redu? Pa telih oet zetonckov zraven? Imam glih en tacga na pogled in bi ga kopirala.

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: jabe ()


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Urbana (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Loža
29852414 (1296) Lonsarg
»

NFC rfid kloniranje

Oddelek: Mobilne tehnologije
92204 (1000) pumaxx
»

rfid kloniranje

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
122381 (1355) Pinzl
»

Nastavitev časovne ure za odpiranje vrat

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
202388 (1566) mirator
»

RFID nalepka

Oddelek: Loža
171757 (1235) Pro

Več podobnih tem