Pred dobrim tednom dni (21. julija) so po nesreči obrnili Voyagerjevo anteno za dve stopinji mimo Zemlje, kar je onemogočilo komunikacijo z njim. Na razdalji 20 milijard kilometrov se vsaka stopinja zelo pozna, signali pa so izjemno šibki. Zato je bilo dobrodošlo presenečenje, ko so danes zaznali signal (heartbeat) s plovila. Kaj več s plovila ta hip ni možno izvleči, razen da je še živo, saj se na ukaze z Zemlje ne odziva.
Morda pa se bo to spremenilo ta teden, saj bo NASA s postaje v Canberri, ki je del DSN (Deep Space Network), poskusila poslati ukaz do Voyagerja 2. Ocenjujejo, da je možnost za uspešno sprejetje ukaza nizka, saj DSN že vse od pomote pošilja pravilni ukaz, ki pa ga Voyagerjeva antena ne ujame. Signal do Voyagerja 2 potuje 18 ur. Če trik ne bo uspel, bo treba res počakati do 15. oktobra.
Znanstveniki niso preveč zaskrbljeni, saj to ni prva težava, ki je v štiri desetletjih doletela sondo s predvideno življenjsko dobo petih let. V tem času so inženirji že spražili primarni sprejemnik, zataknila se je kamera zaradi pomanjkanja maziva, izklapljali so instrumente zaradi pešajočega RTG itd. A vendarle - Voyager 1 in 2 sta človeška izdelka, ki sta odpotovala najdlje. Trenutno sta v medzvezdnem prostoru, kjer Sončev veter ni več močnejši od medzvezdnega, še vedno pa sta globoko v Osončju, če gledamo privlak Sonca. Šele čez 300 let bosta priletela do roba Oortovega oblaka, prečkala pa ga bosta čez kakšnih 30.000 let. In tedaj bosta resnično pretrgala vse vezi s Soncem. Žal tega ne bomo slišali.
