Slo-Tech - Voyager 2 tudi 46 let po izstrelitvi še vedno noče umreti. NASA je sporočila veselo novico, da so uspeli popraviti napako in sondi dopovedati, naj anteno obrne proti Zemlji. S komunikacijske postaje v Canberri, ki je del omrežja za komunikacijo z oddaljenimi plovili (Deep Space Network), so proti Voyagerju 2 poslali dovolj močan signal, da ga je tudi slabše obrnjena antena sprejela. Od včeraj zvečer je komunikacija s plovilom spet normalna.

Spomnimo, da so 21. julija Voyagerju 2 pomotoma ukazali, naj anteno obrne za približno dve stopinji proč od Zemlje. To je na razdalji 20 milijard kilometrov že dovolj, da je bila komunikacija prekinjena. Inženirji sicer niso obupali, saj Voyager 2 redno sam popravlja orientacijo anten, da vedno kažejo proti Zemlji, kar se bo naslednjič zgodilo 15. oktobra. Ker pa so vendarle želeli v stik stopiti prej, so poizkusili tudi manj verjetni scenarij. Iz Canberre so poslali močan signal, ki ga je Voyager 2 k sreči ujel. Svetloba do tja potuje več kot...

Slo-Tech - Inženirje v NASI je razveselil signal z Voyagerja 2, ki so ga zaznali po napačni nastavitvi antene. Čeprav bo po pesimističnem scenariju Voyager 2 molčal do oktobra, ko bo samodejno usmeril anteno proti Zemlji, bi se morda lahko z njim sporazumeli že prej. A bistveno je, da imajo sedaj dokaz, da Voyager 2 še deluje.

Pred dobrim tednom dni (21. julija) so po nesreči obrnili Voyagerjevo anteno za dve stopinji mimo Zemlje, kar je onemogočilo komunikacijo z njim. Na razdalji 20 milijard kilometrov se vsaka stopinja zelo pozna, signali pa so izjemno šibki. Zato je bilo dobrodošlo presenečenje, ko so danes zaznali signal (heartbeat) s plovila. Kaj več s plovila ta hip ni možno izvleči, razen da je še živo, saj se na ukaze z Zemlje ne odziva.

Morda pa se bo to spremenilo ta teden, saj bo NASA s postaje v Canberri, ki je del DSN (Deep Space Network), poskusila poslati ukaz do Voyagerja 2. Ocenjujejo, da je možnost za uspešno sprejetje ukaza nizka, saj DSN že vse od pomote pošilja...

Slo-Tech - Sonda Voyager 2, ki so jo na enosmerno pot iz Osončja poslali pred 46 leti, je pred tednom dni nepričakovano utihnila. Razlog pa ni kakšna okvara ali izčrpanje zalog energije, temveč napačen ukaz. Anteno so pomotoma obrnili proč od Zemlje.

Voyager 2 je od Zemlje oddaljen 20 milijard kilometrov. Da po skoraj pol stoletja še vedno deluje, skrbi radioizotopski termoelektrični generator (RTG). Na plovilu je 4,5 kilograma plutonija-238, ki je ob izstrelitvi zagotavljal 157 W električne energije. Razpolovna doba plutonija-238 je 87,7 let, zato moč počasi pada. NASA mora zato postopoma izklapljati manj pomembne instrumente, da preostala energija napaja nujne.

A ko so 21. julija poslali serijo načrtovanih ukazov, so pomotoma obrnili anteno Voyagerja 2 za dve stopinji mimo Zemlje. Na tolikšni razdalji in ob tako šibkem signalu je to že dovolj, da Voyagerja 2 ne moremo več slišati, niti plovilo ne more več sprejemati ukazov z Zemlje. Zdi se kot katastrofalna napaka, podobno kot če bi na...

Slo-Tech - Sonda Voyager 2, ki so jo izstrelili že pred 43 leti in je odtlej zapustila Osončje, je še vedno živahna in aktivna. Nekoliko teže pa je z njo komunicirati, saj potuje proti jugu glede na ekliptiko. Čeprav ima NASA tri zemeljske postaje za radijsko komunikacijo v vesolju - v Avstraliji, Španiji in Kaliforniji - ki tvorijo Deep Space Network in omogočajo neprestano komunikacijo z vesoljskimi plovili, je Voyager 2 tako južno, da ga lahko prikličejo le iz Canberre. Ta je bila od marca v remontu, zato Voyagerju 2 ni bilo možno poslati nobenega ukaza (v drugo smer pa je komunikacija še šla).

Voyager 2 ni vedno letel proti jugu. Leta 1989 je obletel Neptun in da je lahko obiskal njegovo luno Triton, je izkoristil gravitacijo planeta in obrnil proti jugu. Odtlej leti daleč na jug in ga lahko prikličemo le z južne poloble. Voyager 1 pa potuje bliže ekliptiki in ga lahko prikličemo tudi iz Španije in Kalifornije,

Postajo v Canberri so zgradili že leta 1965, zato so marca letos morali...

Nature - Prvi je bil pred sedmimi leti Voyager 1, lani mu je sledil še brat Voyager 2. Postala sta prva človeška objekta, ki sta zapustila Osončje in vstopila v medzvezdni prostor. V najnovejši številki Nature Astronomy so objavili pet člankov, v katerih so Nasini raziskovalci podrobno opisali, kaj vse so se naučili od Voyagerja 2. Glavno sporočilo je, da je Voyager 2 potoval skozi drugačno mejo med Osončjem in medzvezdnim prostorom kakor Voyager 1.

Definicij meja Osončja je več; tod govorimo o tisti, povezani s Sončevim vetrom, ki sta jo Voyagerja prečkala. Po drugi strani pa je gravitacijski privlak Sonca prevladujoč še tri svetlobna leta vse do roba Oortovega oblaka. Na tej strani Osončja prevladuje magnetni vpliv Sonca, ki se kaže kot Sončev veter. Z naraščanjem oddaljenosti od Sonca ta slabi in ko dovolj oslabi, da ga premaga medzvezdni veter, je konec Osončja. Voyager 1 je skozi to območje potoval leta 2012. Ko se je približeval meji, se je tok visokoenergijskih kozmičnih žarkov...

Slo-Tech - Voyager 1 je kot prvi človeški izdelek zapustil Osončje in priletel v medzvezdni prostor, piše najnovejša številka znanstvene revije Science. Za pot, dolgo približno 125 astronomskih enot oziroma slabih 19 milijard kilometrov, je potreboval 36 let. V tem času se je od Zemlje oddaljil za 17 svetlobnih ur. Najbližja zvezda poleg Sonca je od Zemlje oddaljena štiri svetlobna leta, tak da lahko hitro izračunate, da Voyager 1 v medzvezdnem prostoru še lep čas ne bo srečal nobenega planeta ali zvezde. To je 40.000 let.

Pozorni bralci boste zastrigli z ušesi in vprašali, ali ni Voyager Osončje zapustil že nekajkrat, nazadnje in najprepričljivejše pa že lanskega avgusta. O tem smo podrobno pisali letos poleti in ugotovili, da stvari niso tako preproste, kot bi kazali naši lepi modeli.

Res je Voyager 1 že leta 2004 preletel terminacijski udar, kjer se je...

NASA - Voyager 2 je vesoljska sonda, ki so jo s Floride v vesolje izstrelili leta 1977. Sprva zamišljen kot nadaljevanje programa Mariner je Voyager 2 letel proti zunanjim planetom Sončevega sistema. Izkoristil je gravitacijsko energijo Urana in Neptuna ter po nekaj fantastičnih posnetkih Saturna, Urana in Neptuna odletel proti medzvezdnemu prostoru.

Podatki s senzorjev na plovilu kažejo, da je 30. avgusta 2007 na oddaljenosti 76 astronomskih enot preletel terminacijski udar (zaradi fluktuacij Sončeve aktivnosti se je to zgodilo petkrat). To je meja, kjer se sončni veter zaradi interakcije z medijem v medzvezdnem prostoru toliko upočasni, da ne potuje več z nadzvočno hitrostjo (ta znaša v tistem delu vesolja okrog 100...