Vzrejanje laboratorijskih živali, ki imajo nestandardne starše, na primer dve materi ali dva očeta, je že klasična štorija pri raziskavah, ki se tičejo razvoja zarodkov, dednih bolezni ali zdravljenja neplodnosti. Tako smo leta 2010 dobili miške, ki so imele genski material dveh samcev, toda postopek je vseboval obvezno vmesno fazo naravnega parjenja. Pred petimi leti so kitajski raziskovalci pridobili miške z dvema očetoma zgolj z genskim igračkanjem, toda tako vzrejene živali so preživele zgolj dva dni. Sedaj pa so Japonci z Univerze Kyushu naposled razvili način za vzrejanje mišk z dvema očetoma, ki so zrasle v zdrave, plodne živali. Velja pa omemba, da znanstvene objave še ni - dosežek je bil najavljen na Mednarodni konferenci za genski inženiring človeka v Londonu.
Ekipa Katsuhika Hayashija je raziskovala načine zdravljenje Turnerjevega sindroma, pri katerem ženska izgubi en kromosom X in ponavadi spričo tega postane neplodna. Japonci so torej skušali celice z enim kromosomom X pripraviti do tega, da bi ob delitvah pridobile še enega, kar se lahko pripeti ob prisotnosti reverzina. Toda za osnovo so vzeli celice samcev, saj je inačice z enim kromosomom X enostavno pridobiti na način, da pustimo, da moške celice spontano izgubijo kromosom Y. Iz celic, ki so jih uspeli prepričati, da so postale XX, so nato napravili inducirane pluripotentne matične celice in jih usmerili v razvoj jajčec. Ta so nato oplodili in pridobljene zarodke vstavili v nadomestne mišje matere. Da gre šele za pilotski projekt, kaže podatek, da se je iz 630 nameščenih zarodkov skotilo zgolj 7 zdravih živali.
To pomeni, da nas od morebitnih preizkusov na človeku loči še dolga doba, saj je nepojasnjenih podrobnosti še ogromno, med drugim denimo, kaj se zgodi z epigenetskimi podatki. Če bo znanost nekoč znala metodo prenesti na človeka, bi teoretično lahko dobili otroke, ki bi bili potomci dveh moških oseb. Toda bližje je bržkone raba za zdravljenje raznih eksotičenjših oblik neplodnosti, kot je že zgoraj omenjeni Turnerjev sindrom.
