New Scientist - Japonski raziskovalci so vzredili miške, ki imajo dva očeta, in sicer tokrat z neposrednim razvojem jajčec iz matičnih celic samcev.

Vzrejanje laboratorijskih živali, ki imajo nestandardne starše, na primer dve materi ali dva očeta, je že klasična štorija pri raziskavah, ki se tičejo razvoja zarodkov, dednih bolezni ali zdravljenja neplodnosti. Tako smo leta 2010 dobili miške, ki so imele genski material dveh samcev, toda postopek je vseboval obvezno vmesno fazo naravnega parjenja. Pred petimi leti so kitajski raziskovalci pridobili miške z dvema očetoma zgolj z genskim igračkanjem, toda tako vzrejene živali so preživele zgolj dva dni. Sedaj pa so Japonci z Univerze Kyushu naposled razvili način za vzrejanje mišk z dvema očetoma, ki so zrasle v zdrave, plodne živali. Velja pa omemba, da znanstvene objave še ni - dosežek je bil najavljen na Mednarodni konferenci za genski inženiring človeka v Londonu.

Ekipa Katsuhika Hayashija je raziskovala načine zdravljenje Turnerjevega...

New Scientist - Japonski raziskovalci so pri miših razvili preprosto metodo ločevanja spermijev z X in Y kromosomi, s katero lahko bistveno vplivajo na spol naraščaja. Način naj bi bilo mogoče prenesti na rejne živali, morda pa tudi na človeka.

Doslej smo menili, da se spermiji, ki nosijo kromosoma X in Y, razlikujejo zgolj v količini DNK - tisti z X imajo namreč dednega zapisa več, ker je kromosom X večji od Y. Toda raziskovalci z Univerze v Hirošimi so ugotovili, da je v teh semenčicah dejansko več genov tudi aktivnih - 500 več kot v tistih s kromosomi Y. Osemnajst od teh aktivnih genov proizvaja beljakovine, ki so del ovojnice spermija in je nanje mogoče potencialno vplivati.

To so napravili z raztopino zdravila Resiquimod, ki se...

Phys.org - Na Kitajskem so z uporabo zarodnih matičnih celic in genskega inženiringa napravili miške z dvema materama in dvema očetoma.

Nespolno razmnoževanje, kjer so potomci kloni enega starša, poznajo mnoge rastline in tudi nekatere ribe, dvoživke ter plazilci. Sesalci tega ne znajo - niti če jim pri tem pomagamo s sodobno reprodukcijsko tehnologijo. Ni namreč dovolj le vreči skupaj dveh garnitur kromosomov, temveč je treba upoštevati tudi epigenetske dejavnike, to je, mehanizme zunaj strogega zaporedja nukleotidov, ki pa imajo lahko ključno vlogo pri izražanju genov. Takšni recepti se prav tako lahko prenašajo s staršev na potomce, čemur pravimo genetsko vtisnjenje.

Raziskavam genetskega vtisnjenja naj bi bil v prvi vrsti namenjen podvig raziskovalcev...

Slo-Tech - Dočakali smo še en zelo pomemben preboj v razvoju biotehnologije, saj se je rodil prvi otrok, ki ima tri biološke starše. Sedaj že petmesečen fantek (rojen 6. aprila 2016) se je rodil materi iz Jordanije, ki ima gen za Leighov sindrom. To je redka dedna bolezen, ki je posledica mutacij v mitohondrijski DNK ali jedrni DNK, odvisno od tipa bolezni. Da fantek ne bi podedoval genov za omenjeno bolezen, so uporabili jajčece darovalke.

Čeprav se naslov bere zlovešče, otrok v resnici ne bo nič kaj drugačen od po naravni poti spočetih. Ljudje dedne informacije nosimo v DNK, katere več kot 99 odstotkov ždi v celičnem jedru. V vseh celicah (razen spolnih) je enaka, in sicer je razdeljena v 23 parov kromosomov. Potomci dobijo po en...

Nature - Berite tudi nadaljevanje: Z letošnjima člankoma o matičnih celicah je nekaj hudo narobe.

Japonski znanstveniki so odkrili revolucionarno metodo za pridobivanje matičnih celic iz odraslih celic, o čemer so ta teden objavili dva članka v Nature. Iz odraslih mišjih celic so z gojenjem v neprijaznem okolju dobili matične celice, ki so se bile v zarodku sposobne razviti v vsa različna tkiva.

Kratka osvežitev biologije. Vse človeške celice (razen odraslih rdečih krvničk, ki izgubijo jedro) nosijo enak dedni zapis v obliki DNK. Toda odvisno od lokalnih potreb so se celice razvile v različna tkiva, tako da so v vsaki vrsti celic aktivni drugi geni. Matične celice so nediferencirane celice, ki...

Slo-Tech - Znanstveniki na teksaškem M.D. Anderson Cancer Centru so vzredili samce in samice miši, ki imajo genetski material dveh očetov. O odkritju poročajo v članku Generation of viable male and female mice from two fathers, ki je objavljen v reviji Biology of Reproduction.

Ekipa pod vodstvom Richarda Berhringerja je 13 dni po oploditvi izolirala mišje embrionalne fibroblaste iz zarodka moškega spola in iz njih pripravila linijo induciranih pluripotenčnih matičnih (iPS) celic. Približno odstotek teh celic je spontano izgubilo kromosom Y, tako da je ostal genotip X0 (to se lahko zgodi pri normalnem človeškem spočetju, rezultat je Turnerjev sindrom). Te celice so nato vbrizgali v