Forum » Loža » Jedilnik: Rip Esselstyn
Jedilnik: Rip Esselstyn
yansek ::
MESO JE PROBLEM!; Rip Esselstyn
Povzetek knjige z nekaj izseki 8citati) ter drugimi viri najdenimi na spletu
Rastline so bogate z beljakovinami
…”Dejansko večina Američanov hodi naokrog v stanju preobremenjenosti z beljakovinami - kar sploh ni čudno. Prebivalci te dežele soi na smrt zaljubljeni v vse, kar vsaj diši po beljakovinah. Mesna, mlečna in jajčna industrija so nas tako prevarale in zaslepile, da se večini ljudi, vključno z dobronamernimi, a nepoučenimi zdravniki in nutricionist, niti ne sanja, da najboljše in najbolj zdrave beljakovine izvirajo iz celih rastlin.”
Kdor je rastline ima močne kosti
…“Razen uživanja rastlin, ki kar pokajo od moči, si boste zagotovili močne kosti, če boste omejili vnos natrija (soli), opustili gazirane pijače, nehali kaditi, opustili mlečne izdelke in dva do trikrat tedensko telovadili z utežmi.”
Jesti rastline je poceni
Stročnice t.i. hrana za reveže (ali pa morda za pametne ljudi), se uvrščajo med cenejše in najbolj hranljive beljakovine; če vam ni do kuhanja se kupi konzerviran fižol.
Oves: žito z ogromno vlaknin; poceni; boljši tisti manj obdelan in ki ni drobno mlet; boljša torej staromodna valjana ovsena zrna
Banane: vsebujejo veliko kalija; vlaknin; so zdrav prigrizek; hitro povrnejo energijo
Krompir: dobro osnovno živilo, vendar ne na način, da se ga ocvre in posuje z veliko soli in drugimi polivki kot so kečap. Je dober vir betakarotena
Rjav riž: ni zelo drag; vsebuje veliko sestavljenih OH
Na svetu vlada izobilje rastlinske hrane
Tofu: Je kot belo platno, ki omogoča, da ga preoblikujemo in mu podelimo veliko različnih okusov. Brez priprave in direktno iz ovitka pa mnogim ni okusen
Tempeh:je izjemno živilo, od njegove prehranske vrednosti, teksture. narejen tako, da cepijo kuhana sojina zrna s plesnijo med procesom podobnim priporavi jogurta. So polni beljakovin, vlaknin in zaradi fermentacije tudi zelo lahko prebavljiv. ima tudi dober naravni okus.
Oreščki: so polni beljakovin, vlaknin in vitaminov. Vendar pa je potrebno svarilo. Imajo veliko maščob in veliko kalorično vrednost, zato je potrebno omejiti dnevni vnos na 30 do 60 gramov (30g pomeni prgišče ali pest oreščkov).
Rastlinsko olje - sodobna potegavščina
Rastlinska olja niso zdrava. Zmerne količine oreškov in polnovrednih živil, ki vsebujejo večkrat nenasičene maščobe prispevajo k zdravju srca, a predelna olja, ki so iz njih izdelana nimajo takšnega učinka.
Žal je resnica takšna, da so vsa olja nezdrava, če se z njimi kuha ali ne.
Tudi najbolj priljubljeno- olivno olje. Za litrsko steklenico je potrebno stisniti 1452 oliv, ena jedilna žlica olivnega olja ima 120 kalorij, olivno olje je 100% maščoba in ima več praznih kalorij kot jih je v beli moki ali belem sladkorju in je skoraj brez vitaminov in mineralov.
mnogi zmotno verjamejo, da olivno olje čarobno izničuje škodljive lastnosti vseh nezdravih živil, a je resnica ta, da olivno olje le prispeva k nastanku koronarne srčne bolezni in vse bolj obsežen pas.
Rip Esselstyn o oreščkih, avokadu:
Are Nuts Plant-Strong? | Rip Esselstyn
https://m.youtube.com/watch?v=RmalW0VJW...
Rip Esselstyn o oljih:
https://m.youtube.com/watch?v=L2XW2vqqT...
Prehranjevanje v gostinskih lokalih:
Možno se je zdravo prehranjevati tudi v gostinskih lokalih doma in v tujini (v pomoč je aplikacija: https://www.happycow.net/) tako, da se prosi za rjav riž; zelenjavo kuhano na pari ali na žaru; se omeji vnos soli; je sadje in raznovrstne solate z balzamičnim kisom
Nebeški kakci
Nenavadno dejstvo je, da je veliko ljudi zaskrbljenih, da bodo zaradi rastlinske prehrane pogosteje obiskovali stranišče in res je tako in to je dobro.
Zaprtje je sicer strokovno opredeljeno kot “iztrebljanje manj kot trikrat tedensko”.
“...zaprtje v resnici ni bolezen, marveč le simptom slabe prehrane. Kateri je najpogostejši vzrok zaprtja v Ameriki? Prehrana s preveliko količino maščob, mesa, jajc, mlečnih izdelkov in rafiniranih živil, brez zadostne količine vlaknin. V mesu in mlečnih izdelkih sploh ni vlaknin. Vlaknine so samo v rastlinah - naravnem odvajalu!”
Ker meso ne vsebuje prav nobenih vlaknin je še posebej težavno in ker živalske mišice vsebujejo veliko beljakovin mora naš želodec izločiti več kisline, naša trebušna slinavka pa več encimov, da meso sploh lahko potuje skozi prebavila. Naš človeški prebavni sistem ni zasnovan za takšno naporno delo. Meso prebavila zelo hudo obremenjuje.
(Mesojede živali pa imajo sicer kratka prebavila z zelo kislim okoljem in gre meso hitro skozi prebavila, preden bi to začelo gniti.)
Dobrobiti rastlinske prehrane so njena masa, voda in vlaknine, medtem ko je za nas problem živalskih živil, da v njih ni vlaknin. Vlaknine in voda ustvarita voluminozno (ki ima sorazmerno veliko prostornino) stolico (med. iztrebljanje; imeti trdo stolico trdo blato), ki pritiska na črevesne stene in povzroča peristaltiko (ritmično krčenje in raztezanje nekaterih cevastih organov). To pomeni, da se črevo krči in potiska stolico naprej. Gre za vzorec: širjenje, krčenje, pomik.
Brez vlaknin in vode, ki ustvarjajo zadostno maso, je stolica trda, majhna in ne omogoča peristaltike. Te v splošnem zgolj pomagajo normalizirati celoten proces izločanja in pomagajo in omogočijo, da hrana potuje skozi prebavila kot mora- ne prehitro in ne prepočasi.
Najboljša pot do mehkega blata in zadovoljnega črevesja je uživanje veliko sadja, zelenjave, stročnic, polnovrednih žit. te vsebujejo vlaknine, izraz “vlaknine” pa dejansko označuje skupno ime za dele rastlin, ki jih človeško telo ni zmožno prebaviti.
Ni dvoma, da je zadovoljstvo, ko se človek hitro, lahkotno in zadovoljivo iztrebi. Ko se preklopi na hrano rastlinskega izvora se velika potreba opravi tako hitro kot mala.
Ogljikovi hidrati so carji!
Kalorije dobivamo iz teh makronutrientov, to so: OH; maščobe in beljakovine. Ker so OH naš najpomembnejši vir energije jih nikakor ne smemo črtati z jedilnika. A vsi OH še zdaleč niso enaki. Večina bi morala priti iz sadja, zelenjave in polnovrednih žit.
Tako maščobe kot beljakovine, OH in vse druge hranilne snovi so nujno potrebne v človeški prehrani, z nobeno od njih pa ne bi smeli pretiravati.
Povzetek knjige z nekaj izseki 8citati) ter drugimi viri najdenimi na spletu
Rastline so bogate z beljakovinami
…”Dejansko večina Američanov hodi naokrog v stanju preobremenjenosti z beljakovinami - kar sploh ni čudno. Prebivalci te dežele soi na smrt zaljubljeni v vse, kar vsaj diši po beljakovinah. Mesna, mlečna in jajčna industrija so nas tako prevarale in zaslepile, da se večini ljudi, vključno z dobronamernimi, a nepoučenimi zdravniki in nutricionist, niti ne sanja, da najboljše in najbolj zdrave beljakovine izvirajo iz celih rastlin.”
Kdor je rastline ima močne kosti
…“Razen uživanja rastlin, ki kar pokajo od moči, si boste zagotovili močne kosti, če boste omejili vnos natrija (soli), opustili gazirane pijače, nehali kaditi, opustili mlečne izdelke in dva do trikrat tedensko telovadili z utežmi.”
Jesti rastline je poceni
Stročnice t.i. hrana za reveže (ali pa morda za pametne ljudi), se uvrščajo med cenejše in najbolj hranljive beljakovine; če vam ni do kuhanja se kupi konzerviran fižol.
Oves: žito z ogromno vlaknin; poceni; boljši tisti manj obdelan in ki ni drobno mlet; boljša torej staromodna valjana ovsena zrna
Banane: vsebujejo veliko kalija; vlaknin; so zdrav prigrizek; hitro povrnejo energijo
Krompir: dobro osnovno živilo, vendar ne na način, da se ga ocvre in posuje z veliko soli in drugimi polivki kot so kečap. Je dober vir betakarotena
Rjav riž: ni zelo drag; vsebuje veliko sestavljenih OH
Na svetu vlada izobilje rastlinske hrane
Tofu: Je kot belo platno, ki omogoča, da ga preoblikujemo in mu podelimo veliko različnih okusov. Brez priprave in direktno iz ovitka pa mnogim ni okusen
Tempeh:je izjemno živilo, od njegove prehranske vrednosti, teksture. narejen tako, da cepijo kuhana sojina zrna s plesnijo med procesom podobnim priporavi jogurta. So polni beljakovin, vlaknin in zaradi fermentacije tudi zelo lahko prebavljiv. ima tudi dober naravni okus.
Oreščki: so polni beljakovin, vlaknin in vitaminov. Vendar pa je potrebno svarilo. Imajo veliko maščob in veliko kalorično vrednost, zato je potrebno omejiti dnevni vnos na 30 do 60 gramov (30g pomeni prgišče ali pest oreščkov).
Rastlinsko olje - sodobna potegavščina
Rastlinska olja niso zdrava. Zmerne količine oreškov in polnovrednih živil, ki vsebujejo večkrat nenasičene maščobe prispevajo k zdravju srca, a predelna olja, ki so iz njih izdelana nimajo takšnega učinka.
Žal je resnica takšna, da so vsa olja nezdrava, če se z njimi kuha ali ne.
Tudi najbolj priljubljeno- olivno olje. Za litrsko steklenico je potrebno stisniti 1452 oliv, ena jedilna žlica olivnega olja ima 120 kalorij, olivno olje je 100% maščoba in ima več praznih kalorij kot jih je v beli moki ali belem sladkorju in je skoraj brez vitaminov in mineralov.
mnogi zmotno verjamejo, da olivno olje čarobno izničuje škodljive lastnosti vseh nezdravih živil, a je resnica ta, da olivno olje le prispeva k nastanku koronarne srčne bolezni in vse bolj obsežen pas.
Rip Esselstyn o oreščkih, avokadu:
Are Nuts Plant-Strong? | Rip Esselstyn
https://m.youtube.com/watch?v=RmalW0VJW...
Rip Esselstyn o oljih:
https://m.youtube.com/watch?v=L2XW2vqqT...
Prehranjevanje v gostinskih lokalih:
Možno se je zdravo prehranjevati tudi v gostinskih lokalih doma in v tujini (v pomoč je aplikacija: https://www.happycow.net/) tako, da se prosi za rjav riž; zelenjavo kuhano na pari ali na žaru; se omeji vnos soli; je sadje in raznovrstne solate z balzamičnim kisom
Nebeški kakci
Nenavadno dejstvo je, da je veliko ljudi zaskrbljenih, da bodo zaradi rastlinske prehrane pogosteje obiskovali stranišče in res je tako in to je dobro.
Zaprtje je sicer strokovno opredeljeno kot “iztrebljanje manj kot trikrat tedensko”.
“...zaprtje v resnici ni bolezen, marveč le simptom slabe prehrane. Kateri je najpogostejši vzrok zaprtja v Ameriki? Prehrana s preveliko količino maščob, mesa, jajc, mlečnih izdelkov in rafiniranih živil, brez zadostne količine vlaknin. V mesu in mlečnih izdelkih sploh ni vlaknin. Vlaknine so samo v rastlinah - naravnem odvajalu!”
Ker meso ne vsebuje prav nobenih vlaknin je še posebej težavno in ker živalske mišice vsebujejo veliko beljakovin mora naš želodec izločiti več kisline, naša trebušna slinavka pa več encimov, da meso sploh lahko potuje skozi prebavila. Naš človeški prebavni sistem ni zasnovan za takšno naporno delo. Meso prebavila zelo hudo obremenjuje.
(Mesojede živali pa imajo sicer kratka prebavila z zelo kislim okoljem in gre meso hitro skozi prebavila, preden bi to začelo gniti.)
Dobrobiti rastlinske prehrane so njena masa, voda in vlaknine, medtem ko je za nas problem živalskih živil, da v njih ni vlaknin. Vlaknine in voda ustvarita voluminozno (ki ima sorazmerno veliko prostornino) stolico (med. iztrebljanje; imeti trdo stolico trdo blato), ki pritiska na črevesne stene in povzroča peristaltiko (ritmično krčenje in raztezanje nekaterih cevastih organov). To pomeni, da se črevo krči in potiska stolico naprej. Gre za vzorec: širjenje, krčenje, pomik.
Brez vlaknin in vode, ki ustvarjajo zadostno maso, je stolica trda, majhna in ne omogoča peristaltike. Te v splošnem zgolj pomagajo normalizirati celoten proces izločanja in pomagajo in omogočijo, da hrana potuje skozi prebavila kot mora- ne prehitro in ne prepočasi.
Najboljša pot do mehkega blata in zadovoljnega črevesja je uživanje veliko sadja, zelenjave, stročnic, polnovrednih žit. te vsebujejo vlaknine, izraz “vlaknine” pa dejansko označuje skupno ime za dele rastlin, ki jih človeško telo ni zmožno prebaviti.
Ni dvoma, da je zadovoljstvo, ko se človek hitro, lahkotno in zadovoljivo iztrebi. Ko se preklopi na hrano rastlinskega izvora se velika potreba opravi tako hitro kot mala.
Ogljikovi hidrati so carji!
Kalorije dobivamo iz teh makronutrientov, to so: OH; maščobe in beljakovine. Ker so OH naš najpomembnejši vir energije jih nikakor ne smemo črtati z jedilnika. A vsi OH še zdaleč niso enaki. Večina bi morala priti iz sadja, zelenjave in polnovrednih žit.
Tako maščobe kot beljakovine, OH in vse druge hranilne snovi so nujno potrebne v človeški prehrani, z nobeno od njih pa ne bi smeli pretiravati.
cias ::
A sedaj je znanost naumila da rataš debel od zrezkov, ne kokakole, čipsa, piškotov... Če ni patentirano ni zdravo.
Invictus ::
A se je spet enemu veganu utrgalo ?!?!?!
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
yansek ::
Že v redu, dokler ne boste enkrat imeli maščobne blazinice okoli trebuha ali vam bo le ta visel čez pas, ali imeli težave preteči mali maraton ali pa ko ne boste imeli urejeno prebavo, potem bi znalo kaj od napisanega priti prav za koga
cias ::
Že v redu, dokler ne boste enkrat imeli maščobne blazinice okoli trebuha ali vam bo le ta visel čez pas, ali imeli težave preteči mali maraton ali pa ko ne boste imeli urejeno prebavo, potem bi znalo kaj od napisanega priti prav za koga
Ja saj prebavo si s hidrati zjebeš. Špeh tudi pride od cukra in kruha ne zrezkov, olivnega olja, solate…
silak ::
Lihkar sem jedel tatarski biftek od Loških Mesnin. Malo premalo pikanten, ampak najboljši od trgovinskih. Op ima po eni strani prav, manjka malo feferonov noter, pa bo super duper biftek.
cias ::
Avenger ::
Prodaj stanovanje/hišo/posest, greš v najem, najameš (električen) avto, odpoveš se mesu, ješ samo vegi (soja, tofu) in hroščke, se postaviš v vrsto vsakič ko WHO požvižga ter požanješ aplavz WEFa.
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.
WizzardOfOZ ::
Spet debilizmi podivjanih glist? Dejte že nehat posiljevat s temi veganizmi. Vsak naj je, kar mu pač paše. Živi in pusti živeti še ostalim. Pa začnite živet svoje življenje, ne življenja vseh drugih.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
janezvalva ::
kokošja jajca 5x na dan.
IQ test: v enem vedru imaš 2l vode, v drugem 1l vode. koliko veder imaš?
WizzardOfOZ ::
janezvalva je izjavil:
kokošja jajca 5x na dan.
vsak ekstrem je slab. tako v mesu kot v zelenjavi. poanta je da ješ vse, ampak zmerno, brez prenajedanja.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
mr_chai ::
Lihkar sem jedel tatarski biftek od Loških Mesnin. Malo premalo pikanten, ampak najboljši od trgovinskih. Op ima po eni strani prav, manjka malo feferonov noter, pa bo super duper biftek.
še nikoli v življenju nisem jedel tatarskega biftka. Ali kaj zamujam ? Meni izgleda pač neprebavljivo surovo meso...
Zgodovina sprememb…
- predlagal izbris: donvito ()
donvito ::
Lihkar sem jedel tatarski biftek od Loških Mesnin. Malo premalo pikanten, ampak najboljši od trgovinskih. Op ima po eni strani prav, manjka malo feferonov noter, pa bo super duper biftek.
še nikoli v življenju nisem jedel tatarskega biftka. Ali kaj zamujam ? Meni izgleda pač neprebavljivo surovo meso...
Nič, če ga še nisi probal, ko ga boš, boš pa vedel kaj si zamudil.
Pomotoma pritisnil izbris.
shm ::
WizzardOfOZ je izjavil:
Živi in pusti živeti še ostalim.
Pa sej glih vegani pustijo živet še ostalim, medtem ko drugi pobijajo živali.
WizzardOfOZ ::
Vegani mučijo živali s tem, ko jim odžirajo hrano.
BMK za živali, živi in pusti živeti je mišljeno za ljudi. Nehajte se z drugimi ukvarjat, pa prvo pred svojim pragom pometite.
BMK za živali, živi in pusti živeti je mišljeno za ljudi. Nehajte se z drugimi ukvarjat, pa prvo pred svojim pragom pometite.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
yansek ::
JEDILNIK DRUGE GASILSKE BRIGADE!; Rip Esselstyn
(Povzetek knjige z nekaj izseki (citati) ter drugimi viri najdenimi na spletu)
Lahko se je prehranjevati kot Druga gasilska brigada: sadje, zelenjava, polnovredna žita, stročnice, oreščki in semena.
Pozabimo pa lahko na: meso, mlečne izdelke, rafinirana in predelana hrana, vključno z oljem.
I.DEL: JEDILNIK DRUGE GASILSKE BRIGADE
..."Okrepljeno gibanje črevesja je ena največjih nagrad, ki smo jih deležni ob prehranjevanju z rastlinami, zato smo se o tem večkrat pogovarjali..."
Izogibati se je potrebno:
-Izogibati se je potrebno tudi vsem vrstam mesa. Mesne beljakovine ustvarjajo zakisano okolje, ki je odlično gojišče za rakaste celice in rastne hormone. Maščoba v mesu je magnet za kemične karcinogene snovi, ki se shranjujejo v mastnem tkivu. Poleg tega meso ne vsebuje vlaknin, zato fekalne snovi zastajajo v črevesju in lahko prispevajo k nastanku raka črevesja.
-Vsem predelanim, rafiniranim živilom kot so: beli riž, bela moka, bele testenine, bel kruh in ostale predelane jedi kot so kolači, piškoti idr.
-Tudi kar se jajc tiče, je pri jajcih je narobe dvoje. Imajo rumenjak in beljak. V rumenjaku je 212 miligramov holesterola in 5 gramov maščob. Beljak pa ne tvori drugega kot živalske beljakovine, ki slabo vplivajo na ledvice in lužijo kalcij iz vaših kosti.
-Vsem mlečnim izdelkom. Skrbno pa se je potrebno izogibati tudi vsem vrstam sira, saj je sir prehransko prazna hrana z veliko kalorijami, ogromno nasičene maščobe, živalskih beljakovin, vsebuje pa sir tudi kazomorfine (se pravi majhno količino morfina).
-Vsem dodanim ali iztisnjenim oljem, vključno z oljčnim, kokosovim idr. Olja niso polnovredna živila. Pri npr. olivnem olju se vzame šop oliv in namesto, da bi jih pustili v njihovi naravni embalaži, jih iztisnejo in boljši del zavržejo (to so zdrave vlaknine, vitamini, minerali). Ostanek predstavlja najbolj rafiniran in koncentriran odmerek kalorij na svetu, saj deciliter oljčnega olja vsebuje zelo veliko kalorij. Res je, da je oljčno olje boljše od čiste nasičene maščobe, saj ga sestavlja velik delež enkrat nenasičenih maščob, toda 15 odstotkov oljčnega olja tvori nasičena vrsta maščobe, ki maši arterije.
Vsa rastlinska olja so 100% maščoba, tudi "srcu prijazno" oljčno olje. Ena raziskava za drugo so pokazale, da rak začne dvigovati svojo grdo glavo, ko maščobne kalorije v prehrani presežejo 15% kalorijskega vnosa.
Idealno prehranjevanje je, ko telo hranimo z najboljšo in najbolj živo hrano na Zemlji: s sadjem, zelenjavo, polnovrednimi žiti, stročnicami, oreščki in semeni. Možnost nastanka bolezni se močno zmanjša, če se upošteva naslednja pravila:
-jejte listnato zelenjavo: brokoli, motovilec, poganjke gorčice, ohrovt, blitvo, špinačo, solato...
-rastlinska živila različnih barv. S tem se oskrbite z najširšo paleto rastlinskih učinkovin in antioksidantov
-vlaknine so najboljše prijateljice: sadje, zelenjava, polnovredna žita, stročnice...
-ko ste zdoma je dobro pri sebi dobro vedno imeti nekaj hrane, da nas prazen želodec ne zapelje na kriva pota.
-gibanje. Če se še tako zdravo prehranjujemo je potrebno začeti z vadbo, saj telo vadbo potrebuje.
III. DEL: RECEPTI IN NAČRTOVANJE OBROKOV
Živila, ki sodijo v shrambo:
-Žitni kosmiči
-Polnozrnate različice kruha. Če se ne imenuje "polnozrnati", potem to ni.
-Polnovredne testenine, ki so brez jajc in drugih nepotrebnih dodatkov
-Suhe in konzervirane stročnice. Če so pripravljene stročnice iz konzerve, se priporoča, da se jih strese na cedilo in splakne z vodo. Tako se znebimo odvečne soli.
-Polivke za testenine, brez dodanega olja
-Juhe, ki so z malo soli in maščob
-Suho sadje kot so rozine, marelice, ananas, jagode, datlji, fige, mango, banane, brusnice idr.
-Marmelade, želeji brez dodatkov in čim manj predelano
-Začimbe kot so: poprova zrna, začimba paprike, rimska kumina, rožmarin, čili v prahu, kari idr.
-Pršila proti prijemanju, vsebujejo maščobo, a ob varčni uporabi služijo namenu
-Pecilni prašek in soda biakrbona.
...
Živila, ki sodijo v hladilnik:
-Nadomestki mesa kot so: tempeh, seitan, tofu, sojini koščki idr.
-Rastlinsko mleko brez dodanega olja
-Sojin jogurt
-Humus
-Mleto laneno seme (da bi telo kaj imelo od lanenega semena, ga je potrebno zmleti pred zaužitjem, toda hitro postane žarko, zato ga zmrznite ali pa shranjenega v hladilniku hitro porabite)
-Jedilni kvas. Deaktiviran kvas z malo maščobe in natrija odlično nadomesti sir v mnogo jedeh.
-Presni oreščki in semena
...
Živila, ki sodijo v zamrzovalnik:
-Zmrznjena sadje in zelenjava sta dober nadomestek svežim. Lahko so to: več vrečk borovnic, malin, jagod, sliv, koruze, grah, paprika, brokolij, špinača idr.
-Kruh, ki se hitro odtaja in je tudi hitro lepo opečen.
...
Primer dobrega zajtrka:
-0.6 dl ovsenih kosmičev, ki niso drobljeni
-1.8 dl mešanice dveh ali več vrst kosmičev kot so npr. napihnjenci
-Žlica mletega lanenega semena
-2 žlici rozin
- 1/2 prgišča orehov
-1 banana na kolute rezana
-1 grenivka
-dodano drugo sveže ali zamrznjeno sadje
-1 žlica temne melase
-1.8dl rastlinskega mleka ali pa navadna voda
...
yansek ::
En utrinek iz otroštva mimogrede, ko nas je trener karateja postrojil in s smrtno resnim gromečim glasom zaslišal:
"kolikokrat ste šli SRAT ta teden?" in "Ali si šel SRAT danes?"
Malo smešno, ampak morda malo zapostavljena tema- dobra in redna prebava, ko je govora o splošnem zdravju in prehrani
"kolikokrat ste šli SRAT ta teden?" in "Ali si šel SRAT danes?"
Malo smešno, ampak morda malo zapostavljena tema- dobra in redna prebava, ko je govora o splošnem zdravju in prehrani
cias ::
-Izogibati se je potrebno tudi vsem vrstam mesa. Mesne beljakovine ustvarjajo zakisano okolje, ki je odlično gojišče za rakaste celice in rastne hormone.
Zakisano okolje. Sedaj boste začeli še propagirat da moramo nevtralizirati kislino v želodcu.
Religiozni fanatiki ki se borijo proti naravi.
yansek ::
še nekaj malega o veliki potrebi, če povzamem poglavje:
"Whole foods have strong and mobile fiber" (iz knjige: The Engine 2 Seven-Day Rescue Diet: Eat Plants, Lose Weight, Save Your Health, 2016)
Na splošno velja, da pogosteje kot gremo na veliko potrebo, bolj zdravi smo. Črevesje se mora odvajati vsak dan, v idealnem pa večkrat dnevno.
In na veliko potrebo bi morali ne le pogosto, ampak "na veliko". Kot je pokazala ena študija raziskovalcev Univerze v Cambridgeu, ki je vključevala triindvajset prebivalcev iz ducat držav, manjša kot je teža našega iztrebka, večja je verjetnost, da bomo zboleli za rakom debelega črevesa.
Vlaknine so neprebavljiva snov, ki ostane z nami od ust do stranišča in na poti absorbirajo vodne toksine. Le rastline imajo vlaknine, jajca, mlečni izdelki in meso jih nimajo. Vlaknine delimo na tiste, ki se v vodi raztopijo (oves, oreščki, fižol, ječmen, lan, korenje, pomaranče) in tiste, ki se ne raztopijo, se neokrnjeno premikajo po telesu in jih najdemo v listnati zelenjavi, korenasti zelenjavi (korenček, rdeča pesa...) in polnovredni hrani. Obe vrsti vlaknin sta bistveni.
Vlaknine ne jemo le zaradi velike potrebe, saj so bistvene, da ostanemo redni in odprti (so ključ do simbiotičnega in ljubečega odnosa z našim črevesnim traktom), vplivajo tudi na raven holesterola, krvnega sladkorja, krvnega tlaka idr.
"Whole foods have strong and mobile fiber" (iz knjige: The Engine 2 Seven-Day Rescue Diet: Eat Plants, Lose Weight, Save Your Health, 2016)
Na splošno velja, da pogosteje kot gremo na veliko potrebo, bolj zdravi smo. Črevesje se mora odvajati vsak dan, v idealnem pa večkrat dnevno.
In na veliko potrebo bi morali ne le pogosto, ampak "na veliko". Kot je pokazala ena študija raziskovalcev Univerze v Cambridgeu, ki je vključevala triindvajset prebivalcev iz ducat držav, manjša kot je teža našega iztrebka, večja je verjetnost, da bomo zboleli za rakom debelega črevesa.
Vlaknine so neprebavljiva snov, ki ostane z nami od ust do stranišča in na poti absorbirajo vodne toksine. Le rastline imajo vlaknine, jajca, mlečni izdelki in meso jih nimajo. Vlaknine delimo na tiste, ki se v vodi raztopijo (oves, oreščki, fižol, ječmen, lan, korenje, pomaranče) in tiste, ki se ne raztopijo, se neokrnjeno premikajo po telesu in jih najdemo v listnati zelenjavi, korenasti zelenjavi (korenček, rdeča pesa...) in polnovredni hrani. Obe vrsti vlaknin sta bistveni.
Vlaknine ne jemo le zaradi velike potrebe, saj so bistvene, da ostanemo redni in odprti (so ključ do simbiotičnega in ljubečega odnosa z našim črevesnim traktom), vplivajo tudi na raven holesterola, krvnega sladkorja, krvnega tlaka idr.
WizzardOfOZ ::
svinjska pečenka našpikana s celim strokom česna, malo posoljena, popoprana in posuta s timijanom, v pečici s krompirjem in korenjem, pa cela skleda radiča z olivnim oljem in jabolčnim kisom, posuta s pol stroka česna. To je kosilo, po katerem se dobro počutiš. Ne pa nekie vegi zadeve.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
yansek ::
Še nekaj na temo zelenjavnih (in sadnih) smutijih oz žvečenja zelene listnate zelenjave.
DR. CALDWELL ESSELSTYN ON JUICING AND SMOOTHIES
https://m.youtube.com/watch?app=desktop...
...antioksidanti iz hrane, hrane, ki ima visoko ORAC vrednost (kapaciteta absorpcije kisikovih radikalov). Borovnice, maline, jagode s kosmiči (žiti) so super...vendar nič ne premaga ORAC vrednosti zelene listnate zelenjave. Za paciente z boleznimi srca želim, da jedo zeleno listnato zelenjavo v velikosti pesti, potem ko je bila ta kuhana v vreli vodi med 5 in pol do 6 minut, da se lepo zmehča in kateri se doda nekaj kapljic limoninega soka ali balzamičnega kisa in dobi okusno jed.
To želim, da se je 6 krat na dan: za zajtrk skupaj z jutranjimi kosmiči, ponovno z dopoldansko malico, ponovno s kosilom.. itd. Bolezen zdravimo z naravno najučinkovitejšimi antioksidanti cel dan.
...
Ko se dopolni starost 50, je tudi za nekoga, ki je zelo zdrav, proizvodnja dušikovega monoksida 50% manjša kot v starosti 25 let. Obstaja še druga pot kako se ustvarja dušikov monoksid in to je, da če vas nagovorim, da žvečite 4, 5 ali 6 krat na dan nitrate.
To so: ohrovt, blitva, špinača, rukola, zelenje rdeče pese in pesa.
Ko žvečimo te nitrate, se bodo te zmešali s fakultativnimi anaerobnimi bakterijami, ki prebivajo v jeziku, te bakterije se bodo spremenile v nitrat. Te se bodo, ko jih bomo pogoltnili, naša želodčna kislina dodatno zreducirala v dušikov oksid...itd....kot sem rekel žvečimo nitrate in ni govora o smutijih.
...
Nimam težav, če kdo je jabolko, banano ali pomarančo ker je sladkor vezan na vlaknine in je absorbcija počasna, a pitje pomarančnega ali jabolčnega soka je nekaj slabega, saj sladkor, ki ni vezan na vlaknine poskoči kot raketa v želodcu, poškoduje jetra, poškoduje endotelno celico itd...Imamo zobe in čeljust zato jih uporabljajmo.
ARE COOKED GREENS BETTER THAN GREEN SMOOTHIES DR ESSELSYTN
https://m.youtube.com/watch?v=1NFS8Pbj8...
...
Če bi primerjali količino dušikovega oksida, ki jo lahko proizvede endotelij pri nekom, ki je star 50 let in je zdrav, je pri 50 letih v primerjavi s tistim pri 25 letih ta zmanjšan za 50 %.
Vendar pa lahko dobimo dodaten dušikov oksid skozi naš gastrointestinalni trakt. Kako to storimo? Če vas prepričam, da žvečimo, nikoli s smutiji ali sokovi, ampak z žvečenjem nitratov.
Če vam jih naštejem 6 so to: ohrovt, blitva, špinača rukola, zelena pesa in pesa.
Ko žvečimo te nitrate, se bodo te pomešali s sposobnostmi anaerobnih bakterij, ki uspevajo v utorih našega jezika, bodo te bakterije nitrate v naših ustih spremenile v nitrite. Ko pogoltnete nitrite, bo naša želodčna kislina v želodcu dodatno zmanjšala nitrite, ki smo jih pravkar pogoltnili v dušikov oksid, ki lahko zdaj vstopi v naše bazene dušikovega oksida. Tisti nitriti v našem želodcu, ki se niso pretvorili gredo naprej po prebavnem traktu, da bi se ponovno absorbirali v krvni obtok. Ko krožijo nazaj v naše žleze slinavke, se koncentrirajo 10- do 20-krat, tako da zdaj, ko žvečimo dodatno hrano, naše lastne žleze slinavke izlivajo nitrite v naša usta, ki jih bo želodčna kislina, ko jih bomo zaužili, še dodatno reducirala v dušikov oksid. To je čudovit način, da dobimo več dodatnega dušikovega oksida.
DR. CALDWELL B. ESSELSTYN - SHOULD YOU DRINK YOUR GREENS (58:50)
https://m.youtube.com/watch?v=QwHnlotNQ...
DR. CALDWELL ESSELSTYN ON JUICING AND SMOOTHIES
https://m.youtube.com/watch?app=desktop...
...antioksidanti iz hrane, hrane, ki ima visoko ORAC vrednost (kapaciteta absorpcije kisikovih radikalov). Borovnice, maline, jagode s kosmiči (žiti) so super...vendar nič ne premaga ORAC vrednosti zelene listnate zelenjave. Za paciente z boleznimi srca želim, da jedo zeleno listnato zelenjavo v velikosti pesti, potem ko je bila ta kuhana v vreli vodi med 5 in pol do 6 minut, da se lepo zmehča in kateri se doda nekaj kapljic limoninega soka ali balzamičnega kisa in dobi okusno jed.
To želim, da se je 6 krat na dan: za zajtrk skupaj z jutranjimi kosmiči, ponovno z dopoldansko malico, ponovno s kosilom.. itd. Bolezen zdravimo z naravno najučinkovitejšimi antioksidanti cel dan.
...
Ko se dopolni starost 50, je tudi za nekoga, ki je zelo zdrav, proizvodnja dušikovega monoksida 50% manjša kot v starosti 25 let. Obstaja še druga pot kako se ustvarja dušikov monoksid in to je, da če vas nagovorim, da žvečite 4, 5 ali 6 krat na dan nitrate.
To so: ohrovt, blitva, špinača, rukola, zelenje rdeče pese in pesa.
Ko žvečimo te nitrate, se bodo te zmešali s fakultativnimi anaerobnimi bakterijami, ki prebivajo v jeziku, te bakterije se bodo spremenile v nitrat. Te se bodo, ko jih bomo pogoltnili, naša želodčna kislina dodatno zreducirala v dušikov oksid...itd....kot sem rekel žvečimo nitrate in ni govora o smutijih.
...
Nimam težav, če kdo je jabolko, banano ali pomarančo ker je sladkor vezan na vlaknine in je absorbcija počasna, a pitje pomarančnega ali jabolčnega soka je nekaj slabega, saj sladkor, ki ni vezan na vlaknine poskoči kot raketa v želodcu, poškoduje jetra, poškoduje endotelno celico itd...Imamo zobe in čeljust zato jih uporabljajmo.
ARE COOKED GREENS BETTER THAN GREEN SMOOTHIES DR ESSELSYTN
https://m.youtube.com/watch?v=1NFS8Pbj8...
...
Če bi primerjali količino dušikovega oksida, ki jo lahko proizvede endotelij pri nekom, ki je star 50 let in je zdrav, je pri 50 letih v primerjavi s tistim pri 25 letih ta zmanjšan za 50 %.
Vendar pa lahko dobimo dodaten dušikov oksid skozi naš gastrointestinalni trakt. Kako to storimo? Če vas prepričam, da žvečimo, nikoli s smutiji ali sokovi, ampak z žvečenjem nitratov.
Če vam jih naštejem 6 so to: ohrovt, blitva, špinača rukola, zelena pesa in pesa.
Ko žvečimo te nitrate, se bodo te pomešali s sposobnostmi anaerobnih bakterij, ki uspevajo v utorih našega jezika, bodo te bakterije nitrate v naših ustih spremenile v nitrite. Ko pogoltnete nitrite, bo naša želodčna kislina v želodcu dodatno zmanjšala nitrite, ki smo jih pravkar pogoltnili v dušikov oksid, ki lahko zdaj vstopi v naše bazene dušikovega oksida. Tisti nitriti v našem želodcu, ki se niso pretvorili gredo naprej po prebavnem traktu, da bi se ponovno absorbirali v krvni obtok. Ko krožijo nazaj v naše žleze slinavke, se koncentrirajo 10- do 20-krat, tako da zdaj, ko žvečimo dodatno hrano, naše lastne žleze slinavke izlivajo nitrite v naša usta, ki jih bo želodčna kislina, ko jih bomo zaužili, še dodatno reducirala v dušikov oksid. To je čudovit način, da dobimo več dodatnega dušikovega oksida.
DR. CALDWELL B. ESSELSTYN - SHOULD YOU DRINK YOUR GREENS (58:50)
https://m.youtube.com/watch?v=QwHnlotNQ...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: yansek ()
redtech ::
-Izogibati se je potrebno tudi vsem vrstam mesa. Mesne beljakovine ustvarjajo zakisano okolje, ki je odlično gojišče za rakaste celice in rastne hormone.
Zakisano okolje. Sedaj boste začeli še propagirat da moramo nevtralizirati kislino v želodcu.
Religiozni fanatiki ki se borijo proti naravi.
Ni mislil želodca, če vprašaš na onkološkem... bolezen pride iz kislega okolja.
Pa žrem vse tisto, kar nebi smel! :D olivca, meso, siri
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: redtech ()
yansek ::
WizzardOfOZ je izjavil:
svinjska pečenka našpikana s celim strokom česna, malo posoljena, popoprana in posuta s timijanom, v pečici s krompirjem in korenjem, pa cela skleda radiča z olivnim oljem in jabolčnim kisom, posuta s pol stroka česna. To je kosilo, po katerem se dobro počutiš. Ne pa nekie vegi zadeve.
Bom verjetno raje kaj prebral tudi npr od Novaka Djokovića na temo dobrega počutja in prehrane
Čeprav moram reči da se sliši okusno, samo druga stvar pa je tudi morda "počutje" telesa bi rekel, ne zgolj sam okus
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: yansek ()
NuMaN ::
Ko ješ okusno pripravljeno pečenko, ki jo je opisal WofOz, se počutiš odlično.
Podobno se počutiš odlično pri dobrem seksu.
Ali pa ko plavaš nag v morju.
Evolucija že ve, zakaj te nagrajuje pri tem početju.
Podobno se počutiš odlično pri dobrem seksu.
Ali pa ko plavaš nag v morju.
Evolucija že ve, zakaj te nagrajuje pri tem početju.
nejcek74 ::
Goran's Blog ::
Vegani samo to mi odgovorite.
Če ne bi bilo takih masovnih uvozu zelenjave, sadja itd v Evropo in druge države sveta pozimi.
Kako vegan lahko zimo preživi, kaj naj takrat je oziroma s čim ali s kom naj se takrat prehranjuje ?
Če ne bi bilo takih masovnih uvozu zelenjave, sadja itd v Evropo in druge države sveta pozimi.
Kako vegan lahko zimo preživi, kaj naj takrat je oziroma s čim ali s kom naj se takrat prehranjuje ?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Goran's Blog ()
yansek ::
Bog pomagaj. Jedel bi žita (oves, pšenico, ječmen, koruzo...), stročnice(fižol, grah, čičeriko, sojo...), vloženo zelenjavo, vloženo sadje, semena, oreščke, krompir.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: yansek ()
Goran's Blog ::
Bog pomagaj. Jedel bi žita (oves, pšenico, ječmen, koruzo...), stročnice(fižol, grah, čičeriko, sojo...), vloženo zelenjavo, vloženo sadje, semena, oreščke, krompir.
Kje bi pa predelal toliko žita, stročnic, vložene zelenjave, sadja, semen za celo zimo ? :)
Ne pozabi---sem napisal, da če ne bi bilo nobenega uvoza sam od sebe kot pred stoletji :)
Goran's Blog je izjavil:
Bog pomagaj. Jedel bi žita (oves, pšenico, ječmen, koruzo...), stročnice(fižol, grah, čičeriko, sojo...), vloženo zelenjavo, vloženo sadje, semena, oreščke, krompir.
Kje bi pa predelal toliko žita, stročnic, vložene zelenjave, sadja, semen za celo zimo aja pa tudi še pomlad je takrat se komaj sadi ? :)
Ne pozabi...sem napisal, da če ne bi bilo nobenega uvoza se pravi bi moral sam predelati vse to.
Kje bi pa predelal toliko žita, stročnic, vložene zelenjave, sadja, semen za celo zimo ? :)
Ne pozabi...sem napisal, da če ne bi bilo nobenega uvoza se pravi bi moral sam predelati vse to kot pred stoletji pred tem.
Se opravičujem za miljon editov ampak totalno zaj***.
Še vedno me pa zanima tvoj odgovor.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Goran's Blog ()
woodpecker ::
Ne razumem zakaj toliko gneva nad vegani, če niso konkurenca za hrano. Podpirati jih je treba. Še mnogo njih!
yansek ::
Če živiš na skrajnem severu med Eskimi boš težko prideloval zelenjavo in sadje, ješ kar je, da preživiš.
Se tukaj bolj ukvarjam z zdravjem, ko imaš izbiro. Rip Esselstyn je sin priznanega kardiologa Caldwella B. Esselstyna Jr., ki se je zdravljenja oz preprečevanja bolezni lotil drugače in bil uspešen.
Se tukaj bolj ukvarjam z zdravjem, ko imaš izbiro. Rip Esselstyn je sin priznanega kardiologa Caldwella B. Esselstyna Jr., ki se je zdravljenja oz preprečevanja bolezni lotil drugače in bil uspešen.
Horas ::
kakšne matw, zrwdiš se od viška kalorij. ti lahk ješ vsak dan v meku 3x, pa če boš jedel na rqvni vzdrževanja, potem se ne boš redil. cico- calories in calories out.
8700k+z390, 32gb 3600mhz, 1080ti, 700w gold, 512gb+2x250gb m.2 nvme + 2tb hdd
8500+b360, 32gb 2666mhz, rx 6600, 600w bronze, 512gb+250gb ssd m.2 + 2tb hdd
8500+b360, 32gb 2666mhz, rx 6600, 600w bronze, 512gb+250gb ssd m.2 + 2tb hdd
c3p0 ::
Goran's Blog je izjavil:
Vegani samo to mi odgovorite.
Če ne bi bilo takih masovnih uvozu zelenjave, sadja itd v Evropo in druge države sveta pozimi.
Kako vegan lahko zimo preživi, kaj naj takrat je oziroma s čim ali s kom naj se takrat prehranjuje ?
Prej smo v žitih ali stročnicah samozadostni, kot pri mesu. Čeprav trenutno nismo pri ničemer od tega.
Boš pa lažje preživel hude čase z velikim žaklom fižola v kleti kot mesa v skrinji.
Invictus ::
Meso je pac skatljivo, ker lahko zmanjka elektrike, pa si v pizdi...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
-Wall ::
woodpecker je izjavil:
Ne razumem zakaj toliko gneva nad vegani, če niso konkurenca za hrano. Podpirati jih je treba. Še mnogo njih!
Tako ja, da nedefektni geni veganov prezivijo, hkrati pa pomrejo od raka, kardiovaskularnih bolezni,... revezi, ki se niso sposobni samoomejevati pri prehrani. Zelo lepo si povedal, rabimo spet evolucijsko selekcijo, ze tako smo pregloboko v idiokraciji, zatorej, cimvec mesa, idealno samo meso, pa najcenejsega kupite v trgovini!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: -Wall ()
c3p0 ::
Goran's Blog je izjavil:
Meso najdeš pozimi v naravi ups..
Že vidim horde lačnih Ljubljančanov kako se brez orožja podijo v gozd, nastavljajo pasti in tisti redki s puškami streljajo vse živo kar vidijo (beri: kak zajec tu in tam, če ne zgreši, morda pa ulovi soseda s friendly fire).
Goran's Blog ::
Goran's Blog je izjavil:
Meso najdeš pozimi v naravi ups..
Že vidim horde lačnih Ljubljančanov kako se brez orožja podijo v gozd, nastavljajo pasti in tisti redki s puškami streljajo vse živo kar vidijo (beri: kak zajec tu in tam, če ne zgreši, morda pa ulovi soseda s friendly fire).
Ne razumeš kaj mislim.
V naravi človeka ni, da bi prehrenjeval samo rastlinsko.
Zakaj bi potem obstaja zima ko nimamo na voljo svežih rastlinih proizvodov razen kar se, da shraniti črez zimo ?
yansek ::
Povzetek intervjuja z Caldwell B. Esselstynom
#169: Should You Drink Your Greens? With Dr. Caldwell B. Esselstyn
https://www.plantstrongpodcast.com/blog...
Želimo jesti:
-Polnozrnata žita (za kosmiče, kruh; testenine...);
-101 različnih vrst stročnic
-Zelenjavo vseh vrst in barv, predvsem pa zeleno listnato
-Krompir, sladki krompir
-Sadje
Šest najboljših zelenjadnic: ohrovt, blitva, špinača, rukola, listi rdeče pese in pesa.
Bolniki s srčnimi bolezni bi morali jesti 6 obrokov zelenih listov dnevno. To se mora žvečiti, potem ko se je kuhala na pari pet in pol do šest minut, da je lepa in mehka in obvezno politi z več kapljicami balzamičnega ali riževega kisa.
Zeleno listnato zelenjavo se žveči poleg kosmičev za zajtrk, spet kot dopoldanski prigrizek, spet s sendvičem za kosilo, to je tri, sredi popoldneva, štiri, večerja, pet, in seveda obožujem, ko imate tisti večerni prigrizek rukole ali ohrovta.
Opozorilo pri zobni pasti s fluoridom, javni pitni vodi s fluoridom in ustni vodici, ki poškodujejo koristne bakterije v ustih.
Razlog, zakaj se zavzema za toplotno obdelavo, je ta, da obstaja nekaj podatkov, ki kažejo, da ko se toplotno obdela zeleno listnato zelenjavo, to močno pomaga pri procesu žvečenja, da se razgradi celična membrana in se dobi maksimalna izpostavitev čudovitim fitonutrientom.
In čarovnija se skriva v raznolikosti zelenjave (in ne zgolj ena sama vrsta )
#169: Should You Drink Your Greens? With Dr. Caldwell B. Esselstyn
https://www.plantstrongpodcast.com/blog...
Želimo jesti:
-Polnozrnata žita (za kosmiče, kruh; testenine...);
-101 različnih vrst stročnic
-Zelenjavo vseh vrst in barv, predvsem pa zeleno listnato
-Krompir, sladki krompir
-Sadje
Šest najboljših zelenjadnic: ohrovt, blitva, špinača, rukola, listi rdeče pese in pesa.
Bolniki s srčnimi bolezni bi morali jesti 6 obrokov zelenih listov dnevno. To se mora žvečiti, potem ko se je kuhala na pari pet in pol do šest minut, da je lepa in mehka in obvezno politi z več kapljicami balzamičnega ali riževega kisa.
Zeleno listnato zelenjavo se žveči poleg kosmičev za zajtrk, spet kot dopoldanski prigrizek, spet s sendvičem za kosilo, to je tri, sredi popoldneva, štiri, večerja, pet, in seveda obožujem, ko imate tisti večerni prigrizek rukole ali ohrovta.
Opozorilo pri zobni pasti s fluoridom, javni pitni vodi s fluoridom in ustni vodici, ki poškodujejo koristne bakterije v ustih.
Razlog, zakaj se zavzema za toplotno obdelavo, je ta, da obstaja nekaj podatkov, ki kažejo, da ko se toplotno obdela zeleno listnato zelenjavo, to močno pomaga pri procesu žvečenja, da se razgradi celična membrana in se dobi maksimalna izpostavitev čudovitim fitonutrientom.
In čarovnija se skriva v raznolikosti zelenjave (in ne zgolj ena sama vrsta )
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: yansek ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | OreškiOddelek: Loža | 1009 (527) | yansek |
» | Beljakovine in ogljikovi hidrati (brez kemije! in ) (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 17216 (15609) | Lindir |
» | OZN vidi žuželke kot možno rešitev za svetovno lakoto (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 62921 (56450) | enadvatri |
» | Prehrana (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Loža | 50643 (46977) | Matev |