vir: SpaceX
V torek, ob 14:41 po našem času, se je iz Kennedyjevega vesoljskega centra dvignila raketa Falcon Heavy in v geostacionarno Zemljino krožnico ponesla tovor za ameriške Vesoljske sile. Oba stranska potisnika sta se elegantno vrnila na tla, medtem ko so osrednji stopnji žrtvovali, saj sta morali tovor ponesti prav do cilja, slabih 36.000 kilometrov stran, kar sicer pri poletih s sateliti ni pravilo in je bila prva takšna naloga za SpaceX. O napravah so v vojski seveda precej redkobesedni; eden od dveh satelitov na krovu je mikrosatelit TETRA-1, demonstracijski prototip za naprave, ki bodo v prihodnosti v geostacionarni krožnici izvajali dejanske vojaške naloge.
Bolj kot potek odprave USSF-44 ali tovor je v tem kontekstu zanimiva sama raketa. To je četrta misija Falcona Heavy, ki je ta hip - preden gigantska SLS postane operativna - najzmogljivejša operativna raketa. Prvič je poletela pred štirimi leti in v dobrem letu nanizala tri uspešne izstrelitve ... nato pa 40 mesecev nobene. V istem času je denimo Falcon 9 zabeležil 111 poletov. Razlog ni v raketi sami, saj jo sestavlja na Falconu 9 zasnovana tehnologija in jih SpaceX lahko proizvede praktično kolikor želi. Menda tudi ne v naročilih, saj imajo NASA, ameriška vojska in še nekaj zasebnikov že naročeno deseterico odprav. Videti je, da so bile največji problem zamude točno teh odprav, tudi zaradi covida-19 in s tem povezanih preprek.
Na Falconu Heavy bi na primer morala septembra poleteti sonda Psyche, ki ima nov datum oktobra prihodnje leto. Že USSF-44 bi morala poleteti konec leta 2020. V agencijah in SpaceXu upajo, da bomo vse odložene polete videli do konca 2024, kar pomeni, da bo Heavy v prihajajočih mesecih bolj pogosto v novicah. Oktobra tistega leta nas med drugim čaka najzahtevnejša od vseh naročenih odprav, 4 milijarde dolarjev vredna Nasina sonda Europa Clipper.
