V začetku aprila bo sledila vaja, na kateri bodo simulira odštevanje in izstrelitev. To bodo vadili do 9,4 sekunde pred vzletom, ko bi dejansko vključili motorje. To pomeni, da bodo simulira vse, vključno s točenjem goriva. Če bo šlo vse po načrtih, bo junija ali julija Artemis-1 poletel proti Mesecu, seveda brez posadke. SLS ne bo stal na ploščadi vse dotlej, temveč ga bodo aprila prestavili nazaj v hangar. SLS je razvila NASA, a že ima konkurenco, saj Muskov Space-X razvija Starship, ki ga bo možno uporabiti večkrat.
NASA je razvoj SLS začela leta 2011 in do danes potrošila že 23 milijard dolarjev. Po prvotnih načrtih bi moral SLS prvikrat leteti že leta 2016, a so ga doslej že več kot desetkrat zamaknili. Sedaj je čakanja vendarle konec, saj na izstrelišču stoji največja raketa, ki jo je NASA kdajkoli razvila. SLS je edina raketa, ki je trenutno sposobna poslati ljudi v oddaljeno vesolje, je dejal direktor Nase Bill Nelson. Program Artemis bo tako postavljal nove mejnike v raziskovanju vesolja, saj bodo ljudje lahko prvikrat leteli dlje kot od Meseca.
Vsaka izstrelitev SLS bo stala 1-2 milijardi dolarjev. Dvostopenjska raketa lahko v nizke orbite prepelje 130 ton materiala, do Meseca pa 46 ton. Preostanek je vsakokrat gorivo. SLS bo na voljo v več konfiguracijah, odvisno od potreb. V prvi različici bo imel dva potisnika s štirimi motorji RS-25, ki so že stari znanci iz časov raketoplanov Space Shuttle. To bo zadoščalo za 8-minutni let, ki ga bo omogočalo 2,76 milijona litrov tekočega vodika in kisika. Z njim bo Artemis-1 poletela v orbito okrog Meseca in nazaj, Artemis-2 bo tja že peljala ljudi, Artemis-3 pa naj bi ljudi peljala tudi na površino Meseca.