Forum » Problemi človeštva » Inflacija 2021/2022
Inflacija 2021/2022
J.McLane ::
Joj RockyS, daj si preberi moj prvotni post, še enkrat počasi. TSLA sem omenil kot kontra tistim ki bluzijo tule o balkanskih skladih in NKBM.
ŠE enkrat:
Neveden vlgatalej naj dolgorčno vlga v svetovne delniške trge v obliki vzajemnega sklada ali ETF. Vlaga se pa postopno (cost averaging).
ŠE enkrat:
Neveden vlgatalej naj dolgorčno vlga v svetovne delniške trge v obliki vzajemnega sklada ali ETF. Vlaga se pa postopno (cost averaging).
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
Zgodovina sprememb…
- spremenil: J.McLane ()
MisterR ::
Oseba, ki od faksa (ekonomije!) pričakuje da ga bo naučil seštevati in bruto neto res ne more biti dve svetlobni leti pred nobenim.
Mclane, z zadnjim stavkom se popolnoma strinjam.
Mclane, z zadnjim stavkom se popolnoma strinjam.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MisterR ()
aviator ::
Kitajska bo zanimiva. Ce sem prav gledal, je najstevilcnejsa kitajska generacija danes stara cirka 35 let (letnik 87). Cirka 25 milijonov jih je. Lani pa je bilo rojenih manj kot 11 milijonov kitajcev. Letno trenutno umre cirka 10 milijonov kitajcev. Potrebe po novih stanovanjih bodo vsako leto zaznavno manjse.
Ko je v 90-ih pocil japonski nepremicninski trg, so imeli vec kot 15 let nepremicninskega medveda.
To se ne more zgoditi. Najboljsemu asset classu ever nikoli. Cetudi je 90 milijonov stanovanj praznih, jih je vsaj 200 milijonov stanovanj premalo. Pravico do nalozbenega stanovanja v ustavo.
Ni treba ravno na Kitajsko, to je problem cele EU, sploh Sredozemcev.
Razne Spanija, Hrvaska, Italija ter Grcija imajo polne obmorske vasi penzionisticnih najemodajalcev, ki jokajo, da ne dobijo delavcev, ki jih ali ni ali pa so dobili noge.
Da se bomo upokojili, plemenitili, oddajali in srecno ziveli je trend na Zahodu ze lep cas.
dronyx ::
Glede ameriških delnic. V obdobju med 2010 in 2020 je ameriški BDP rastel letno pod 3%, torej je v desetletju zrastel za manj kot 30%. To sicer za razvito ekonomijo nič slabega, ampak toliko je zrastel v desetletju monetarnega razvrata, ko so FED in ostale centralne banke natisnile na tisoče milijard denarja in spustile obresti na 0%. To je v praksi povzročilo, da se je denar iz obveznic in bank preselil v bolj tvegane naložbe, predvsem delnice. V tem času je S&P 500 zrastel za 300%, BDP pa za 30%, torej so delnice zrastle za 10 krat več (tudi posledica dejstva, da cel svet vlaga v ameriške delnice in tako pumpa tečaje). Vprašanje je, kakšna je verjetnost, da se v naslednjem desetletju to lahko ponovi, torej ponovno 300% rast? Po moje zelo majhna, saj če si FED in ostali centralni banksterji ne morejo več privoščiti takega monetarnega razvrata, ne bo ne gospodarske rasti, še manj pa rasti cen delnic. Tako je možen scenarij desetletje visoke inflacije, delnice pa ne bodo zrastle bistveno oziroma rast ne bo dosegle niti inflacije. V tem monetarnem okolju je pri vlaganju v delnice bistveno bolj pomembno, kaj počne FED in druščina, kot pa kako dobro poslujejo podjetja.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
kow ::
Narobe si racunal? Nominalno je BDP rasel z vecjimi stopnjami. Kaksnih 5%?
2010 BDP: $14.992T
2020 : $20,893T
40% rast. Vzel si tudi startno leto, ko je bil SP500 zelo nizko.
Tvoja poanta sicer ostaja smiselna.
2010 BDP: $14.992T
2020 : $20,893T
40% rast. Vzel si tudi startno leto, ko je bil SP500 zelo nizko.
Tvoja poanta sicer ostaja smiselna.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
dronyx ::
Narobe si racunal? Nominalno je BDP rasel z vecjimi stopnjami. Kaksnih 5%?
To sem res zelo na hitro preletel številke, gledal sem pa tole. Bistvo je, da so delnice zrastle mnogo bolj kot pa je bila gospodarska rast in to je bila neposredna posledica monetarne politike. Tisti, ki se zanaša, da bo naslednje desetletje enako, se lahko zelo moti. Kot rečeno si ne predstavljam, da se to lahko ponovi. Marsikdo od upravljavcev teh velikih skladov trdi, da moraš za investiranje v delnice samo razumeti angleško in kaj pravi FED. Ray Dalio je v enem intervjuju dejal, da je vsako desetletje drugačno od prejšnjega. Prejšnje desetletje je bila izjemna veselica.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
J.McLane ::
Pa malo bolje moraš definirati "delnice", S&P 500 ni celotno ameriško gospodarstvo, kaj šele NASDAQ.
Sicer statistika dela svoje, ampak vseeno.
Sicer statistika dela svoje, ampak vseeno.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
dronyx ::
Pa malo bolje moraš definirati "delnice", S&P 500 ni celotno ameriško gospodarstvo, kaj šele NASDAQ.
Seveda če bi hotel bolj točno primerjavo bi moral gledati rast podjetji, ki so v indeksu, ne cele ekonomije. Ampak kljub vsemu se tudi iz tega vidi, da je veliko neskladje med rastjo ekonomije in delnic. Ni pa to seveda za v kakšno doktorsko dizertacijo. Za debato ob pivu pa zadostuje. Poanta je, da če vlagaš v delnice moraš bolj pazit kaj dela FED, kot kaj se dogaja z ekonomijo in podjetji.
J.McLane ::
Kratkoročno je to res, na dolgi rok in s postopnim dokupovanjem nekega indeksnega sklada pa se stvari postavijo na svoje mesto in dobro držijo vrednost, sigurno bolje kot denar.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
dronyx ::
Misliš odboj števila delovnih mest v ZDA? To se mi ne zdi veliko presenečenje. Zaenkrat gre šele za začetek inflacijskega obdobja in glede na finančno represijo ni čudno, da ljudje še več trošijo, kot bi sicer. To je pri taki inflaciji razumljivo, saj bo jutri vse dražje in kar imaš namen kupit kupiš čim prej. Od tu potem pa polna zaposlenost. Ni pa očitno FED glede inflacije naredil praktično nič. To je še vedno visoko inflatorno okolje. Za znižanje inflacije bo potrebno usmerit denar iz potrošnje v varčevanje.
kow ::
Ce gledas graf, je zaposlenost zaradi korone padla skoraj 15%. Si predstavljas, da ne bi bilo takega monetarnega stimulusa? Zaposlenost bi bila veliko manjsa. Ne opravicujem FEDa, ki bi imo moral zategniti vsaj nekaj mesecev prej, ampak FED ni zapravljal proracuna. Ga je kar kongres. Ne pozabi, da je FEDov mandat tudi zaposlenost. Izvirni greh ECB-ja je, da ni takoj ob zacetku korone spremenil svoj mandat - v izrednih razmerah, moras biti fleksibilen.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
dronyx ::
Izvirni greh ECB-ja je, da ni takoj ob zacetku korone spremenil svoj mandat - v izrednih razmerah, moras biti fleksibilen.
ECB ni ravno transparentna centralna banka. Verjetno večina tam zaposlenih sploh ne ve, kakšen mandat imajo. FED ima dosti bolj inteligentne mandat, ker ima potem vedno priročen izgovor.
Mogoče jaz kaj narobe gledam, ampak včeraj je Bloomberg objavil članek, da državljani EU pišejo negativna mnenja pod "ECB headquoters". Sam sem malo bral ta mnenja in ko si kliknil Najnovejše je prikazal zadnje objavljene. Sedaj pa je očitno ta prikaz nekdo spremenil in ko klikneš Najnovejše prikaže tiste izpred 2 mesecev. Morda je kaj z mojim PC, možno pa tudi da je kdo na ECB rekel Googlu, da naj ta prikaz popravi, ker jim je postalo slabo. Kot sem videl so Nemci zelo kritični do ECB. Tu smo kot kaže na isti valovni dolžini.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
FrRoSt ::
Misliš odboj števila delovnih mest v ZDA? To se mi ne zdi veliko presenečenje. Zaenkrat gre šele za začetek inflacijskega obdobja in glede na finančno represijo ni čudno, da ljudje še več trošijo, kot bi sicer. To je pri taki inflaciji razumljivo, saj bo jutri vse dražje in kar imaš namen kupit kupiš čim prej. Od tu potem pa polna zaposlenost. Ni pa očitno FED glede inflacije naredil praktično nič. To je še vedno visoko inflatorno okolje. Za znižanje inflacije bo potrebno usmerit denar iz potrošnje v varčevanje.
Saj se bodo kmalu usmerili od potrošnje k varčevanju!!
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
Mr.B ::
Ce gledas graf, je zaposlenost zaradi korone padla skoraj 15%. Si predstavljas, da ne bi bilo takega monetarnega stimulusa? Zaposlenost bi bila veliko manjsa. Ne opravicujem FEDa, ki bi imo moral zategniti vsaj nekaj mesecev prej, ampak FED ni zapravljal proracuna. Ga je kar kongres. Ne pozabi, da je FEDov mandat tudi zaposlenost. Izvirni greh ECB-ja je, da ni takoj ob zacetku korone spremenil svoj mandat - v izrednih razmerah, moras biti fleksibilen.
FED je vedel, če ne bo denarja, bo kolabiral $. Dokerl zahodni sistem stoji na potrošnji, bi se brez stimulusov kolabiralo marikatera ameriška korporacija... Sedj se pa samo uravnava, da se dolg države poizkusa stabilizirat,
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
nirburu ::
Smešno je, kako so centralne banke postale hrbtenica naše družbe.
Redki se zares vprašajo zakaj so tam, kdo jih je naredil, kdo jih vodi, komu so odgovorne.
Tarnat čez politike in ignorirati bankirje je ignorantsko, da peče glava.
Redki se zares vprašajo zakaj so tam, kdo jih je naredil, kdo jih vodi, komu so odgovorne.
Tarnat čez politike in ignorirati bankirje je ignorantsko, da peče glava.
pangro ::
Misliš odboj števila delovnih mest v ZDA? To se mi ne zdi veliko presenečenje. Zaenkrat gre šele za začetek inflacijskega obdobja in glede na finančno represijo ni čudno, da ljudje še več trošijo, kot bi sicer. To je pri taki inflaciji razumljivo, saj bo jutri vse dražje in kar imaš namen kupit kupiš čim prej. Od tu potem pa polna zaposlenost. Ni pa očitno FED glede inflacije naredil praktično nič. To je še vedno visoko inflatorno okolje. Za znižanje inflacije bo potrebno usmerit denar iz potrošnje v varčevanje.
dober job report danes za zda in to daje pogum fedu da naprej navija obresti, 10 letne obveznice naprej kažejo da vsak gib nad 3,5 ali celo 4% zbudi mega recesijo posledično se bo fed v strop zaletel.
pangro ::
Glede ameriških delnic. V obdobju med 2010 in 2020 je ameriški BDP rastel letno pod 3%, torej je v desetletju zrastel za manj kot 30%. To sicer za razvito ekonomijo nič slabega, ampak toliko je zrastel v desetletju monetarnega razvrata, ko so FED in ostale centralne banke natisnile na tisoče milijard denarja in spustile obresti na 0%. To je v praksi povzročilo, da se je denar iz obveznic in bank preselil v bolj tvegane naložbe, predvsem delnice. V tem času je S&P 500 zrastel za 300%, BDP pa za 30%, torej so delnice zrastle za 10 krat več (tudi posledica dejstva, da cel svet vlaga v ameriške delnice in tako pumpa tečaje). Vprašanje je, kakšna je verjetnost, da se v naslednjem desetletju to lahko ponovi, torej ponovno 300% rast? Po moje zelo majhna, saj če si FED in ostali centralni banksterji ne morejo več privoščiti takega monetarnega razvrata, ne bo ne gospodarske rasti, še manj pa rasti cen delnic. Tako je možen scenarij desetletje visoke inflacije, delnice pa ne bodo zrastle bistveno oziroma rast ne bo dosegle niti inflacije. V tem monetarnem okolju je pri vlaganju v delnice bistveno bolj pomembno, kaj počne FED in druščina, kot pa kako dobro poslujejo podjetja.
Tak razvrat si je fed lahko privoščil ker so bile surovine stabilne, tehnologija je pa rasturala, takoj ko niso bile več game over. Ja čist možno da bo naslednjih 10 let surovinskih na nas pa je da se temu prilagodimo. Bomo videli, ponavadi so tehnološki ciklusi daljši od surovinskih.
kow ::
Trg pricakuje, da bo naslednjih 10 let surovinskih. Imo se moti in zopet podcenjuje tehnologijo. Sam mislim, da bo surovinskih naslednjih 5 let, morda se manj.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
pangro ::
Trg pricakuje, da bo naslednjih 10 let surovinskih. Imo se moti in zopet podcenjuje tehnologijo. Sam mislim, da bo surovinskih naslednjih 5 let, morda se manj.
S tem si že nekaj časa razbijam glavo. Ponavadi se novi trendi začnejo nevidno in neslišno, tale surovinski se je pa začel z velikim pokom, zelo odmevno, popolno nasprotje tistemu iz 00 let.
Možno da gre to samo za nek war spike, podobno je bilo leta 1990 predvsem s ceno nafte zaradi kuwajtske vojne. Definitivno pa pričakujem neko umiritev surovin da trg malo pozabi na njih pa bomo potem videli kaj pa kako.
dronyx ::
Kot kaže je ECB res dosegel pri Googlu blokiranje objave mnenj na sliko za ecb headquarters. Gelddruckerei GmbH ne prenese kritike. Žalostno, da ima ta ustanova sedež na nemških tleh, kjer je bila nekoč spoštovanja vredna Bundesbanka.
XIIT ::
Smešno je, kako so centralne banke postale hrbtenica naše družbe.
Redki se zares vprašajo zakaj so tam, kdo jih je naredil, kdo jih vodi, komu so odgovorne.
Tarnat čez politike in ignorirati bankirje je ignorantsko, da peče glava.
Če se fokusiraš na bankirje, te čaka:
- pribitje na križ - Cleansing of the Temple @ Wikipedia
- (neosnovane) obtožbe o posedovanju jedrskega orožja - Iraq War @ Wikipedia
- uvoz demokracije po hitrem postopku - Arab Spring @ Wikipedia
- obtožbe antisemitizma, ko impliciraš da si medije lastijo vplivni ljudje (bankirji)
Bankirji so "third rail" tema.
The third rail of a nation's politics is a metaphor for any issue so controversial that it is "charged" and "untouchable" to the extent that any politician or public official who dares to broach the subject will invariably suffer politically. The metaphor comes from the high-voltage third rail in some electric railway systems.
Touching a third rail can result in electrocution, so usage of the metaphor in political situations relates to the risk of "political suicide" that a person would face by raising certain taboo subjects or having points of view that are either censored, shunned or considered highly controversial or offensive to advocate or even mention.
"Only physical beauty is the foundation for a true higher culture of
the mind and spirit as well. Only sun and steel will show you the path."
Beauty is absolutely terrifying to people because it highlights what is ugly.
the mind and spirit as well. Only sun and steel will show you the path."
Beauty is absolutely terrifying to people because it highlights what is ugly.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: XIIT ()
dronyx ::
Glede na dvojni mandat FED-a ali se bo štelo kot uspeh polna zaposlenost in hiperinflacija?
Meni se zdi 0% obresti pri 1,5% inflaciji precej bolj trda monetarna politika kot pa 2,5% obresti pri 10% inflaciji. Ali ne?
Meni se zdi 0% obresti pri 1,5% inflaciji precej bolj trda monetarna politika kot pa 2,5% obresti pri 10% inflaciji. Ali ne?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
Sparkxl ::
Trg pricakuje, da bo naslednjih 10 let surovinskih. Imo se moti in zopet podcenjuje tehnologijo. Sam mislim, da bo surovinskih naslednjih 5 let, morda se manj.
S tem si že nekaj časa razbijam glavo. Ponavadi se novi trendi začnejo nevidno in neslišno, tale surovinski se je pa začel z velikim pokom, zelo odmevno, popolno nasprotje tistemu iz 00 let.
Možno da gre to samo za nek war spike, podobno je bilo leta 1990 predvsem s ceno nafte zaradi kuwajtske vojne. Definitivno pa pričakujem neko umiritev surovin da trg malo pozabi na njih pa bomo potem videli kaj pa kako.
Kdaj pa se bi to naj začelo z velikim pokom?
Malidelničar ::
Meni še vedno ni jasno, ali je bil večji stimulus inflacije energetski (vojna pa to) ali s strani dobavnih verig (pretrgane, spomnimo se ladje zaciklane v Sueškem prekopu). Nekako se zdi, da v prvem trenutku sploh ni bila monetarna, sedaj pa jo poganjajo cenovni energetski šoki.
Don't invest like a Joe. Invest like a Simon.
dronyx ::
Malidelničar je izjavil:
Meni še vedno ni jasno, ali je bil večji stimulus inflacije energetski (vojna pa to) ali s strani dobavnih verig (pretrgane, spomnimo se ladje zaciklane v Sueškem prekopu). Nekako se zdi, da v prvem trenutku sploh ni bila monetarna, sedaj pa jo poganjajo cenovni energetski šoki.
Od 2015 do 2021 so se nepremičnine pri nas podražile za 60% oziroma so se dražile povprečno z 10% na leto. To potem tudi lahko rečeš da ni monetarna inflacija, ampak premalo ponudbe. Covid in Vladimir Putin sta isto kot je bil Gavrilo Princip za prvo svetovno vojno. Povod, ne pa vzrok. Pretežni vzrok sedanje visoke inflacije je desetletje sproščene monetarne politike. Brez Putina in Covida bi se ta proces odvil precej počasneje, tako da ne bi bil tako očiten. Bi se pa cene sigurno prilagodile povečani količini denarja v obtoku.
dronyx ::
Tole spodaj e-pošta, ki sem jo poslal guvernerju Banke Slovenije novembra 2021. Takrat sem napisal glede inflacije, da je v ZDA prek 6%, nekatere baltske države, članice evro območja, celo prek 8%, Nemčija prek 4%. Danes, torej avgusta 2022 je inflacija v ZDA 9,6%, vse tri baltske države imajo inflacijo prek 20%, Nemčija prek 8%, mi že 11%. Ameriški FED s svojim monetarnim razvratom ne bo potopil samo nerazvitih in držav v razvoju, ampak tudi EU, GB in ostale razvite ekonomije. Job well done...
Od: Doktor Onyx
Date: V tor., 16. nov. 2021
Subject: Prehodna inflacija?
To: Boštjan Vasle
Spoštovani,
v razmislek posredujem tole:
https://dronyx.wordpress.com/2021/03/16...
Kot sam opažam, centralni bankirji po mojem mnenju usklajeno in odkrito lažejo ljudem, potem ko se nekaj izkaže za laž pa iščejo izgovore. Konkretno zadnji primer je laž o prehodni inflaciji, pri čemer se inflacija viša iz meseca v mesec. Po mojem mnenju bi morale centralne banke vzbujati zaupanje pri ljudeh, saj fiat valute temeljijo zgolj in samo na zaupanju! Ko je zaupanja v fiat valuto konec, sledijo dolge vrste čakajočih pred bankami.
Če sedanja visoka inflacija (v ZDA prek 6%, nekatere baltske države, članice evro območja, celo prek 8%, Nemčija prek 4%) res ni tudi posledica monetarne inflacije (prekomernega tiskanja denarja), zakaj bi potem zmanjševali QE in dvigali obresti? Ta ukrep verjetno ne bo rešil probleme na ponudbeni strani, če so seveda res samo problemi na strani ponudbe.
Sam sodim v generacijo, ko se še dobro spomnim, kako smo čakali na Ljubljanski tržnici v vrsti, da smo lahko zamenjali dinarje v nemške marke. Situacija z inflacijo je bila v nekem obdobju tako absurdna, da si lahko dejansko zaslužil nekaj denarja, če si v istem dnevu naredil več menjav denarja, saj menjalnice niso uspele tako hitro spreminjati tečajev, kot je denar izgubljal na vrednosti. In takrat so številni tudi izgubili prihranke.
Po več kot 30 letih se po mojem mnenju situacija ponavlja, čeprav mnogo bolj prikrito, kot je bilo to v Jugoslaviji. Številni se zavedajo, kaj se dogaja in poskušajo evre čim prej zamenjati v nekaj drugega, kar ne bo tako hitro izgubljalo vrednosti. Večina pri nas se odloča za nakup nepremičnin. Ampak na bankah je še 25 milijard evrov denarja, ki bo poskušal najti zaščito pred inflacijo. Možnosti pa ni veliko, ker je finančna represija očitno zelo dobro poštudirana in namenjena temu, da se napihuje premoženjske balone in s tem še mnogo bolj koncentrira premoženje v rokah peščice.
Ne upam si ugibati, kako se bo ta globalni monetarni eksperiment končal. Vem pa zanesljivo, kdo bo tudi tokrat nastradal! In če se bo končal kot polomija upam, da zgodovina do odgovornih ne bo imela nikakršne milosti.
Lep pozdrav,
Dr. Onyx
Od: Doktor Onyx
Date: V tor., 16. nov. 2021
Subject: Prehodna inflacija?
To: Boštjan Vasle
Spoštovani,
v razmislek posredujem tole:
https://dronyx.wordpress.com/2021/03/16...
Kot sam opažam, centralni bankirji po mojem mnenju usklajeno in odkrito lažejo ljudem, potem ko se nekaj izkaže za laž pa iščejo izgovore. Konkretno zadnji primer je laž o prehodni inflaciji, pri čemer se inflacija viša iz meseca v mesec. Po mojem mnenju bi morale centralne banke vzbujati zaupanje pri ljudeh, saj fiat valute temeljijo zgolj in samo na zaupanju! Ko je zaupanja v fiat valuto konec, sledijo dolge vrste čakajočih pred bankami.
Če sedanja visoka inflacija (v ZDA prek 6%, nekatere baltske države, članice evro območja, celo prek 8%, Nemčija prek 4%) res ni tudi posledica monetarne inflacije (prekomernega tiskanja denarja), zakaj bi potem zmanjševali QE in dvigali obresti? Ta ukrep verjetno ne bo rešil probleme na ponudbeni strani, če so seveda res samo problemi na strani ponudbe.
Sam sodim v generacijo, ko se še dobro spomnim, kako smo čakali na Ljubljanski tržnici v vrsti, da smo lahko zamenjali dinarje v nemške marke. Situacija z inflacijo je bila v nekem obdobju tako absurdna, da si lahko dejansko zaslužil nekaj denarja, če si v istem dnevu naredil več menjav denarja, saj menjalnice niso uspele tako hitro spreminjati tečajev, kot je denar izgubljal na vrednosti. In takrat so številni tudi izgubili prihranke.
Po več kot 30 letih se po mojem mnenju situacija ponavlja, čeprav mnogo bolj prikrito, kot je bilo to v Jugoslaviji. Številni se zavedajo, kaj se dogaja in poskušajo evre čim prej zamenjati v nekaj drugega, kar ne bo tako hitro izgubljalo vrednosti. Večina pri nas se odloča za nakup nepremičnin. Ampak na bankah je še 25 milijard evrov denarja, ki bo poskušal najti zaščito pred inflacijo. Možnosti pa ni veliko, ker je finančna represija očitno zelo dobro poštudirana in namenjena temu, da se napihuje premoženjske balone in s tem še mnogo bolj koncentrira premoženje v rokah peščice.
Ne upam si ugibati, kako se bo ta globalni monetarni eksperiment končal. Vem pa zanesljivo, kdo bo tudi tokrat nastradal! In če se bo končal kot polomija upam, da zgodovina do odgovornih ne bo imela nikakršne milosti.
Lep pozdrav,
Dr. Onyx
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
hbgqzR ::
Kaj pričakuješ od tega pisanja?
Mi smo šli v neke nacrtne 'investicije' se takrat, ko so (predvsem znani domači) ekonomisti nabijali o paradižnikovi mezgi...
Mi smo šli v neke nacrtne 'investicije' se takrat, ko so (predvsem znani domači) ekonomisti nabijali o paradižnikovi mezgi...
dronyx ::
Kaj pričakuješ od tega pisanja?
Nič ne pričakujem. Samo napišem kar si mislim. Moti me pač laganje, ker v to sem pa prepričan da vedo za kaj gre in kaj se dogaja tudi na Banki Slovenije. Samo se očitno ne upajo zamerit ECB in ponavljajo njihove laži. Ali bi sam kot guverner Banke Slovenije dejal ljudem, da smo natiskali preveč denarja in pričakujte visoko inflacijo dlje časa? Ne.
hbgqzR ::
A je že kdo zapisal
Be close to your saving account, be even closer to central bank formal authorities!
No, zdaj je. :)
Be close to your saving account, be even closer to central bank formal authorities!
No, zdaj je. :)
dronyx ::
A je že kdo zapisal
Be close to your saving account, be even closer to central bank formal authorities!
No, zdaj je. :)
Ali je že kdo napisal da si centralne banke ne morejo privoščiti finančnih prevar? 30.000 milijard USD natiskanega viška denarja po svetu, potem je pa za vse kriv Putin in Covid. LOL! Ljudi imajo za bedake.
hbgqzR ::
Ne deluješ tako mlad ali idealističen, da bi ti taksni koncepti bili nepojmljivi.
Na useful idiote namiguješ?
Na useful idiote namiguješ?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: hbgqzR ()
dronyx ::
Tole sem pa napisal par dni nazaj komercialnim bankam in hranilnicam pri nas (v bistvu sem povzel kar sem pisal že tule na forumu). Morda so ga prebrale tiste zaposlene, ki odpirajo te uradne poštne predale in sodijo med tiste, ki ne dobijo na bankah kljub vsemu tiskanju denarja niti potrošniškega kredita po 8% obrestni meri. Tisti na vrhu pa verjamem da umirajo od smeha in ob pivu zbijajo šale. Ne upam pa napisat, da bo prišel čas, ko tudi njim ne bo več do smeha, ko bodo zagledali dolge kolone zjutraj pred bančnimi vrati. Ta sistem je do konca pokvarjen in vsaj zame bizaren.
Doktor Onyx
pet., 5. avg.
Za info.si, info, info, info, info, info, info, info, info, info, info, info, info, info
Spoštovani,
ta komentar je bolj namenjen meni in moji evidenci, kot pa čemerkoli drugemu, tako da ga lahko zaradi mene takoj izbrišete.
Sam sem zadnja leta poslušal trditve, da monetarni razvrat centralnih bank (prekomerno tiskanje denarja - QE) omogoča ljudem, da lažje pridejo do kreditov in da so krediti zato cenejši.
Kar se tiče cene kreditov po moje to drži samo za hipotekarne kredite, medtem ko so bili potrošniški krediti po mojih opažanjih vedno dragi, sploh glede na dejstvo, da bankam za denar že dolgo ni potrebno plačati ničesar. Posledica tega je večletna zelo visoka inflacija cen nepremičnin, ki so se pri nas med 2015 in 2021 podražile kar za 60%, medtem ko je potrošniška inflacija v tem obdobju bila 9%, torej okrog 1,5% na leto.
Ljudi s povprečnimi plačami danes ne pridejo niti do potrošniškega kredita z obrestno mero 8%, kaj šele do česa drugega, tako da za njih to ne drži. V takem monetarnem okolju najbolj profitirajo najbogatejši, torej tisti, ki že imajo nekaj milijonov evrov premoženja in pridejo na banko po milijon evrov kredita obrestovanje po manj kot 1% obrestni meri. S tem denarjem lahko kupijo štiri investicijske nepremičnine in praktično brezplačen kredit odplačujejo samo z najemninami. Višji srednji sloj pa je v tem monetarnem okolju prišel predvsem do visokih dolgov.
Na drugi strani tega monetarnega razvrata pa so varčevalci na bankah, ki se jim privarčevan denar jemlje prek tihe devalvacije valute (stealth devaluation) in finančne represije (razlika med inflacijo in obrestno mero), saj zaradi tiskanja denarja bankam že dolgo ni potrebno za depozite plačevati nikakršnih obresti.
Mnogi s prihranki na bankah bodo sedaj ob zelo visoki inflaciji (julija 2022 pri nas že11% letna inflacija!) spoznali, kako to sistem zares deluje. Na naših bankah je prihrankov za 25 milijard evrov, v evro območju je teh prihrankov tisoče milijard evrov. In vsak sam si lahko izračuna, kakšno bo razvrednotenje prihrankov ob tako visoki inflaciji, ki bo trajala še nekaj časa.
Ampak v tej številki so seveda tudi življenjski prihranki številnih, ki so varčevali za starost in so zaupali centralnim bankam razvitih ekonomij, da so sposobne opravljati svojo temeljno nalogo, torej zagotavljati stabilnost cen. Nekateri se ob tem sicer zlobno smejejo, kako lahko ljudje zaupajo centralnim bankam in nasploh bankirjem, ampak to je karikirano rečeno nekaj podobnega, kot če žensko posili njen izbrani ginekolog, potem pa se režiš, kako lahko zaupa svojemu ginekologu. Razvrat mora imeti nekje mejo in centralna banka si ne bi smela privoščiti finančne prevare. Prekomerno tiskanje denarja je finančna prevara in nič drugega!
Med ljudmi, ki jih sam najbolj preziram, so tudi centralni bančniki. Bolj študiram, kaj počnejo in kako ta sistem zares deluje, večji je moj prezir do njih.
Srečno, Onyx
Doktor Onyx
pet., 5. avg.
Za info.si, info, info, info, info, info, info, info, info, info, info, info, info, info
Spoštovani,
ta komentar je bolj namenjen meni in moji evidenci, kot pa čemerkoli drugemu, tako da ga lahko zaradi mene takoj izbrišete.
Sam sem zadnja leta poslušal trditve, da monetarni razvrat centralnih bank (prekomerno tiskanje denarja - QE) omogoča ljudem, da lažje pridejo do kreditov in da so krediti zato cenejši.
Kar se tiče cene kreditov po moje to drži samo za hipotekarne kredite, medtem ko so bili potrošniški krediti po mojih opažanjih vedno dragi, sploh glede na dejstvo, da bankam za denar že dolgo ni potrebno plačati ničesar. Posledica tega je večletna zelo visoka inflacija cen nepremičnin, ki so se pri nas med 2015 in 2021 podražile kar za 60%, medtem ko je potrošniška inflacija v tem obdobju bila 9%, torej okrog 1,5% na leto.
Ljudi s povprečnimi plačami danes ne pridejo niti do potrošniškega kredita z obrestno mero 8%, kaj šele do česa drugega, tako da za njih to ne drži. V takem monetarnem okolju najbolj profitirajo najbogatejši, torej tisti, ki že imajo nekaj milijonov evrov premoženja in pridejo na banko po milijon evrov kredita obrestovanje po manj kot 1% obrestni meri. S tem denarjem lahko kupijo štiri investicijske nepremičnine in praktično brezplačen kredit odplačujejo samo z najemninami. Višji srednji sloj pa je v tem monetarnem okolju prišel predvsem do visokih dolgov.
Na drugi strani tega monetarnega razvrata pa so varčevalci na bankah, ki se jim privarčevan denar jemlje prek tihe devalvacije valute (stealth devaluation) in finančne represije (razlika med inflacijo in obrestno mero), saj zaradi tiskanja denarja bankam že dolgo ni potrebno za depozite plačevati nikakršnih obresti.
Mnogi s prihranki na bankah bodo sedaj ob zelo visoki inflaciji (julija 2022 pri nas že11% letna inflacija!) spoznali, kako to sistem zares deluje. Na naših bankah je prihrankov za 25 milijard evrov, v evro območju je teh prihrankov tisoče milijard evrov. In vsak sam si lahko izračuna, kakšno bo razvrednotenje prihrankov ob tako visoki inflaciji, ki bo trajala še nekaj časa.
Ampak v tej številki so seveda tudi življenjski prihranki številnih, ki so varčevali za starost in so zaupali centralnim bankam razvitih ekonomij, da so sposobne opravljati svojo temeljno nalogo, torej zagotavljati stabilnost cen. Nekateri se ob tem sicer zlobno smejejo, kako lahko ljudje zaupajo centralnim bankam in nasploh bankirjem, ampak to je karikirano rečeno nekaj podobnega, kot če žensko posili njen izbrani ginekolog, potem pa se režiš, kako lahko zaupa svojemu ginekologu. Razvrat mora imeti nekje mejo in centralna banka si ne bi smela privoščiti finančne prevare. Prekomerno tiskanje denarja je finančna prevara in nič drugega!
Med ljudmi, ki jih sam najbolj preziram, so tudi centralni bančniki. Bolj študiram, kaj počnejo in kako ta sistem zares deluje, večji je moj prezir do njih.
Srečno, Onyx
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
pangro ::
obvezniški trg in trg zlata zaenkrat kažeta da nekega velikega problema z inflacijo ne bo.
dronyx ::
obvezniški trg in trg zlata zaenkrat kažeta da nekega velikega problema z inflacijo ne bo.
Ne vem kaj je definicija "velikega problema" pri inflaciji? Dvomestna inflacija za razvite ekonomije je zame velik problem in si tega ne bi smele privoščit. 40% devalvacija valute v 5 letih je zame praktično katastrofa in napoved konca valute, vsaj v smislu zaupanja vanjo, če že povsem ne propade.
Decembra 2021 so v Banki Sloveniji zapisali na spletni strani sledeče:
Rast cen življenjskih potrebščin bo proti koncu letošnjega leta in začetku prihodnjega ostala povišana, nato pa pričakujemo njeno postopno umirjanje tekom leta (v povprečju leta 2022 bo znašala 3,8 %).
Realnost povsem drugačna. Inflacija je dobila silovit pospešek in je pri nas na letni ravni že 11%. Torej dvomestna številka. Tule inflacija po svetu. Veliko temno rdeče barve in jo bo še več.
Glede teh šlogan iz grafov obresti na razne obveznice, zlato in podobno sem jaz skeptičen, oziroma v to ne verjamem. Zgodovina sicer nakazuje neke trende realnost pa dostikrat vedno znova preseneti. Pravilno se da napovedati samo za nazaj. Oziroma poskušati razložiti kaj se je zgodilo.
Karen ::
@drOnyx: ker vidim da si par zanimivih stvari napisal: če bi imel npr. 150-200k prihrankov, pa ujel recimo relativno dobro ceno nepremičnine (ne govorim o 5k na m2 ali več), če sem te prav razumel, bi pretvoril prihranke v nepremičnino? Ali bi raje kaj drugega, npr. zlato? Recimo tako če bi imel človek na letni ravni nekih 40-50k odvečnega denarja, kam bi ga ti na njegovem mestu nalagal za stara leta ali za otroke? Sicer je logika razprševanja, npr. nekaj v nepremičnine, nekaj v zlato, zaradi distribucije tveganj, zanima me kako bi ti v takem primeru če bi šlo za tvoj denar razpiršil?
pangro ::
obvezniški trg in trg zlata zaenkrat kažeta da nekega velikega problema z inflacijo ne bo.
Ne vem kaj je definicija "velikega problema" pri inflaciji? Dvomestna inflacija za razvite ekonomije je zame velik problem in si tega ne bi smele privoščit. 40% devalvacija valute v 5 letih je zame praktično katastrofa in napoved konca valute, vsaj v smislu zaupanja vanjo, če že povsem ne propade.
Decembra 2021 so v Banki Sloveniji zapisali na spletni strani sledeče:
Rast cen življenjskih potrebščin bo proti koncu letošnjega leta in začetku prihodnjega ostala povišana, nato pa pričakujemo njeno postopno umirjanje tekom leta (v povprečju leta 2022 bo znašala 3,8 %).
Realnost povsem drugačna. Inflacija je dobila silovit pospešek in je pri nas na letni ravni že 11%. Torej dvomestna številka. Tule inflacija po svetu. Veliko temno rdeče barve in jo bo še več.
Glede teh šlogan iz grafov obresti na razne obveznice, zlato in podobno sem jaz skeptičen, oziroma v to ne verjamem. Zgodovina sicer nakazuje neke trende realnost pa dostikrat vedno znova preseneti. Pravilno se da napovedati samo za nazaj. Oziroma poskušati razložiti kaj se je zgodilo.
Vsi ki so zadnje obdobje kupoval zlato, šorte na obveznice, surovine itd. klasiko za inflacijska obdobja so na teh investicijah nasedli, razen tisti ki so akumuliral ko se o inflaciji sploh ni govorilo - marec 2020 in še kakšno leto potem in ravno te so potem prodal inflacijskim ovcam inflation hedge inštrumente.
hbgqzR ::
Ja, surovine dejansko izgledajo bolj prijazno sedaj... Kot da je (prva?) nevihta za nami.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: hbgqzR ()
pangro ::
bomo vidli kako bo ko bo surovinski trg prešel v panično kapitulacijo trenutno se je ravno otresel ekstremnega pohlepa.
dronyx ::
@drOnyx: ker vidim da si par zanimivih stvari napisal: če bi imel npr. 150-200k prihrankov, pa ujel recimo relativno dobro ceno nepremičnine (ne govorim o 5k na m2 ali več), če sem te prav razumel, bi pretvoril prihranke v nepremičnino? Ali bi raje kaj drugega, npr. zlato? Recimo tako če bi imel človek na letni ravni nekih 40-50k odvečnega denarja, kam bi ga ti na njegovem mestu nalagal za stara leta ali za otroke? Sicer je logika razprševanja, npr. nekaj v nepremičnine, nekaj v zlato, zaradi distribucije tveganj, zanima me kako bi ti v takem primeru če bi šlo za tvoj denar razpiršil?
Upam da razumeš, da ti to ne morem napisati, ker potem boš mene preklinjal, če se izkaže kot slab nasvet. Varčevanje v denarju se izkaže kot najslabša možnost, čeprav je bilo neko obdobje, ko so banke ponujale višje obresti od inflacije. Nepremičnine so trenutno najbolj priljubljena naložba pri nas (in še marsikje). Slabost je v tem, da za nakup investicijske nepremičnine potrebuješ imeti ali velike prihranke, ali velik kredit. Nepremičnino ne moreš kupovat tako, da vsak mesec kupiš par zidakov (razen kakšen indeksni sklad, ki sledi cenam nepremičnin). Nepremičnina tudi zahteva vzdrževanje, lahko imaš težave s sosedi, če oddajaš imaš lahko težave z najemniki. Skratka s tem da investicijska nepremičnina prinaša dohodek imaš nekaj dela. Na dolgi rok cena nepremičnin raste z inflacijo oziroma z rastjo kupne moči, torej ne 5 do 10 krat hitreje od inflacije kot zadnja leta. Na zlato jaz gledam kot na zavarovalno polico. V krizah je premija višja, ko ni kriz nižja. Z zlatom imaš manj dela kot z nepremičninami in kakor vem ni obdavčeno pri nas. Pred časom sem šel računat za leto 2000 koliko sem zaslužil v zlatu, koliko je stalo stanovanje v zlatu, koliko avto in bil sem presenečen. Če gledaš samo zadnjih 10 let so ameriške delnice prva izbira, ampak podobno kot pri vsem ostalem bo rezultat odvisen od časovnega okvira. Sam kot rečeno ne verjamem da bo na ameriški borzi še eno desetletje tako, kot je bilo po finančni krizi.
Večina pri nas po moje s tem nima velikih težav. Zakreditira se za nakup nepremičnine in potem ima samo še dolgove za vračat. Ena skrb manj.
dronyx ::
Vsi ki so zadnje obdobje kupoval zlato, šorte na obveznice, surovine itd. klasiko za inflacijska obdobja so na teh investicijah nasedli, razen tisti ki so akumuliral ko se o inflaciji sploh ni govorilo - marec 2020 in še kakšno leto potem in ravno te so potem prodal inflacijskim ovcam inflation hedge inštrumente.
Zlato je tako kot naše nepremičnine prehitelo inflacijo. Potrošniške dobrine delajo sedaj catch up in čez čas bo vse tako kot mora biti in kot kažejo dolgoročni trendi. To sem napisal že večkrat in bom še enkrat. Marsikdo pričakuje pok nepremičninskega balona, samo tokrat se odvija drugačen scenarij. Tokrat bo visoka inflacija potrošniških dobrin čez čas poskrbela, da bodo vrednotenja nepremičnin spet normalna. 60% inflacija cen nepremičnin in 9% inflacija potrošniških dobrin (2015 - 2021) pač ne bo šlo. Par let bodo cene nepremičnin ostale enake, inflacija pa nad 10%.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
pangro ::
Ja, počakamo in vidimo. In pomagamo.
Za moj okus surovinski trgi še niso primerni za nakup ni še tiste prave panike sploh ko pogledam postavitve kratkoročnih obresti napram dolgoročnim. Obresti na 2 letnih obveznicah so že nekaj časa višje od 10 in 30 letnih, to je zelo redek pojav in se ponavadi pojavi preden izbruhne recesija, in ko je to trg spoznal so vsi špekulantje spizdil iz surovin ker so spoznal da prihaja recesija ki bo odplaknila inflacijo. Bomo videli, bom z zanimanjem spremljal naprej.
hbgqzR ::
Koliko stane sončnično olje v trgovini? Kot surovina je z vrha že kaksnih 50%...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: hbgqzR ()
hbgqzR ::
Cene v trgovinah ne bodo šle dol, to lahko pozabimo.
V preteklosti so že, se spomnim. Če ne drugače, s 50% in več popuscenimi akcijami... Ok, za soncnicno olje res ne vem... Mene bolj navdušujejo trajne dobrine.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: hbgqzR ()
pangro ::
kakšne bodo šle ene se bodo pa stabilizirale, surovinski trgi (blagovne borze) so pa forward looking mehanizem, razen cena bencina se dokaj hitro spreminja glede na dogajanja na borzah.
LeQuack ::
Cene v trgovinah ne bodo šle dol, to lahko pozabimo.
V preteklosti so že, se spomnim. Če ne drugače, s 50% in več popuscenimi akcijami...
Ne bodo, ker vedo da bo v skrajni sili vlada talala bone za hrano. Ergo ni jim potreba nič spuščat.
Quack !
dronyx ::
Ljudem se bistveno bolj pogosto plače zvišajo, kot znižajo. Enako cene izdelkov. Bistveno bolj pogosto gredo gor, kot pa dol. Saj tudi nafta je že precej nižje od vrha pa še vedno so vsak mesec glavni razlog za inflacijo cene goriv. V ZDA so plače letno zrastle za 5%. Kupna moč se je zaradi 9% inflacije sicer zmanjšala, samo z inflacijo rastejo očitno tudi plače. Pri nas ne vem če je bistveno drugače.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()