vir: Rocket Lab
vir: Rocket Lab
Ameriško raketno podjetje novozelandskih korenin Rocket Lab je v zadnjih letih postalo ena večjih zgodb o uspehu zasebnih firm pri pošiljanju tovora v vesolje. In to navkljub dejstvu, da je njihov posel osrediščen okoli razmeroma miniaturne rakete: Electron je visok slabih 18 metrov in lahko v posodobljeni inačici v nizko Zemljino orbito (LEO) ponese do 300 kilogramov tovora. Za primerjavo: SpaceXovi Falconi 9, ki so nam postali tako domači, merijo v višino 70 metrov in imajo nosilnost v LEO do 22 ton! A ravno majhnost Electrona podjetju omogoča, da je ceno za polet spustilo na 7,5 milijona dolarjev (Falconi 9 stanejo okoli 60 milijonov) in s tem našlo tržno nišo. V zadnjem času skušajo za Electrona razviti tudi sistem za vračanje potisne stopnje nazaj na tla, toda inženirji pogledujejo tudi v drugo smer.
Kakor razlaga šef Peter Beck, predvidevajo, da bo v naslednjem desetletju večina privatne vesoljske dejavnosti - s tem pa tudi denarja - osredotočena na konstelacije satelitov, kakršna je SpaceXov Starlink. Tu pa Electronovih nekaj sto kilogramov nosilnosti ne zadošča. Zato razvijajo raketo Neutron, dolžine 40 metrov in z nosilnostjo osmih ton v LEO, ki naj bi poletela leta 2024. O ceni še ne govorijo, je pa jasno, da bodo s tem odkorakali v zelje SpaceXu, zato merijo na zaznavno nižje stroške, kot pa so tisti pri izstrelitvi Falcona 9. Za razvoj Neutrona potrebujejo dodatna sredstva, zato so v začetku marca sprožili združitev Rocket Laba s firmo Vector Acquisition Corporation, kar je družba vrste SPAC (special-purpose acquisition company), to je lupinsko podjetje, namenjeno hitremu plasiranju firm na borzo, brez javne ponudbe. Tako naj bi po namerah vodilnih razvoj Neutrona lahko stekel hitreje.
In ko smo že pri poglavitni Rocket Labovi konkurenci: v SpaceXu so včeraj število uspešnih poletov in pristankov z isto potisno stopnjo povečali na devet. Tudi tokrat je šlo za raketo s številko B1051, ki je januarja prvič poletela v osmo. Mejnik desetih izstrelitev je tako že zelo blizu.