Firefly - Teksaški firmi Firefly Aerospace je z raketo Alpha v drugem poskusu uspelo doseči Zemljino krožnico. Število zasebnih podjetij s tem dosežkom se tako nezadržno povečuje.

Revolucija v pošiljanju raket v vesolje, ki jo je pognal SpaceX, je botrovala vznikanju množice konkurenčnih zasebnih podjetij. Prvi povzpetneži, ki jim je uspelo doseči orbito, kot so Rocket Lab, Virgin Orbit in Astra, so se za začetek osredotočili na manjše nosilne rakete, ki zmorejo v nizko Zemljino krožnico (LEO) ponesti tovor mase nekaj sto kilogramov. S tem stavijo predvsem na živahno tržišče izstreljevanja mikro- in nanosatelitov. Toda zaradi skokovitega razvoja in širjenja pristopa množičnih skupinskih izstrelitev jim grozi, da jih bodo zmogljivejše rakete izrinile s trga. Zato druga podjetja, med njimi Relativity Space, ABL Space Systems in Firefly Aerospace, že spočetka razvijajo naprave z nosilnostjo nad eno tono. Zadnjemu od naštetih je prek vikenda uspelo postaviti enega glavnih mejnikov v tovrstnem...

Space News - V Rocket Labu so izvedli prvi poskus celotnega postopka vrnitve pogonske stopnje rakete Electron na tla na način, da jo ujamejo s helikopterjem. Ta je napravo ujel, a jo je moral zaradi nepredvidenih obremenitev kmalu zatem spustiti v morje.

Ameriško raketno podjetje novozelandskega porekla Rocket Lab že tri leta razvija precej samosvoj način vračanja pogonskih stopenj svoje rakete Electron: želijo jih ujeti s helikopterjem, medtem ko na padalih potujejo proti tlom. Electroni so namreč premajhni - običajno v nizko Zemljino orbito nosijo med 200 in 300 kilogrami uporabnega tovora - da bi se lahko na tla vrnili z lastnim pogonom kot Falconi 9, ker ni prostora za dodatno gorivo. Tako so Novozelandci aprila 2020 prvič lovili raketo z zrakoplovom, takrat še testno odvrženo z drugega helikopterja; nekaj mesecev zatem so preizkusili tudi njeno vračanje iz vesolja, pri čemer je še čofnila v vodo. Ta del je bil po mnenju inženirjev v bistvu zahtevnejši podvig od lovljenja naprave v zraku,...

Space News - Ameriško podjetje za vesoljske polete Astra je v četrtem poskusu vendarle uspelo poslati raketo v Zemljino krožnico. S tem se pridružuje vztrajno rastočemu spisku zasebnikov, ki omogočajo pošiljanje tovora v vesolje.

Konec avgusta so nam pri ameriškem podjetju za vesoljske polete Astra pripravili precej zanimivo predstavo, ko je njihovi preizkusni raketi na izstrelišču odpovedal eden od motorjev, zato se je nerodno opotekla vstran, preden se je le uspela pognati v nebo, a je zaradi napake prehitro omagala in ni dosegla orbite. Napako so identificirali v predelu cevi za gorivo, kjer je prišlo do puščanja in vžiga gorivne mešanice, kar je onesposobilo motor. Šlo je sicer za tretji poskus poleta v Zemljino krožnico, ki še ni nosil uporabnega tovora, zgolj letalno senzoriko ameriškega vesoljskega poveljstva. Podobno je bilo tudi na četrtem letu - le da je bil nekaj manj razburljiv, saj je tokrat naposled šlo vse po načrtih.



Odprava LV0007 se je na raketi Rocket 3.3 s poligona na...

Spaceflight Now - SpaceXu je danes dopoldne uspelo tisto, na kar so inženirji po tihem upali ob nastopu izvedenke Block 5 rakete Falcon 9: ista prva potisna stopnja je uspešno poletela in pristala še desetič, kar je eden najpomembnejših mejnikov v zgodovini vesoljske tehnike.

Danes dopoldne, nekaj po pol deveti po našem času, se je iz Cape Canaverala dvignila še ena raketa Falcon 9, česar smo zadnja leta že povsem vajeni. Tudi tokrat je šlo za izstrelitev satelitov Starlink, kar nam je tudi že postalo presneto domače. Toda odprava je bila nekaj posebnega za vsakogar, ki pozna serijsko številko na trupu rakete: B1051. Pred tem smo jo namreč v akciji videli že kar nekajkrat ... natančneje, devetkrat. Prvič je poletela davnega marca 2019, ko je s seboj tovorila prvo testno kapsulo Crew Dragon, takrat seveda še brez posadke. Danes se je torej odvil dogodek, na katerega so inženirji in navdušenci nad vesoljskimi poleti čakali že več let - vse odkar so si pri SpaceXu zadali cilj, da poskušajo z izvedenko...

Intel - Intel je v trgovine poslal namizniške procesorje Core enajste generacije, s kodnim imenom Rocket Lake-S. Večjih presenečenj glede na pretekle napovedi ni - ker gre vnovič za čipe, napravljene s 14-nanometrsko proizvodnjo, so vroči in ne dosegajo najnovejše AMDjeve serije Ryzen 5000, toda videti je, da vsaj z dobavo zaenkrat ni težav.

Tudi o najnovejših Intelovih namizniških CPUjih Core enajste generacije smo marsikaj vedeli že mnogo pred izidom. Njihov razvoj je bil namreč močno obremenjen z nenehnimi Intelovimi težavami z 10-nanometrsko proizvodno linijo, ki enostavno ne uspe doseči dovolj velike prepustnosti, da bi skoznjo lahko proizvedli vse svoje čipe. Zato so se morali za desktop segment domisliti drugačnega prijema: dizajn aktualnih prenosniških procesorjev Tiger Lake so prevedli nazaj na 14 nanometrov in dobili smo Rocket Lake-S. Posledice niso niti malo presenetljive; sodeč po prvih testih gre za moderno zasnovane CPUje z zmogljivim naborom funkcij, ki pa jih zastarela...

Rocket Lab - V podjetju Rocket Lab so razgrnili načrte za večjo sestro svoje majhne rakete Electron, ki je sicer ena uspešnejših v zasebnem sektorju. Neutron naj bi zmogel v nizko Zemljino krožnico prinesti osem ton tovora in bo konkurenca proslavljenemu SpaceXovemu Falconu 9.

Ameriško raketno podjetje novozelandskih korenin Rocket Lab je v zadnjih letih postalo ena večjih zgodb o uspehu zasebnih firm pri pošiljanju tovora v vesolje. In to navkljub dejstvu, da je njihov posel osrediščen okoli razmeroma miniaturne rakete: Electron je visok slabih 18 metrov in lahko v posodobljeni inačici v nizko Zemljino orbito (LEO) ponese do 300 kilogramov tovora. Za primerjavo: SpaceXovi Falconi 9, ki so nam postali tako domači, merijo v višino 70 metrov in imajo nosilnost v LEO do 22 ton! A ravno majhnost Electrona podjetju omogoča, da je ceno za polet spustilo na 7,5 milijona dolarjev (Falconi 9 stanejo okoli 60 milijonov) in s tem našlo tržno nišo. V zadnjem času skušajo za Electrona razviti tudi sistem...

Rocket Lab - Podjetje Rocket Lab je uspešno izvedlo šestnajsto izstrelitev rakete Electron; v vesolje je poneslo kopico satelitov in kovinskega palčka ter uspešno izvedlo testni spust prve stopnje rakete v morje.

V Rocket Labu, ameriškem raketnem podjetju novozelandskega porekla, so se hitro pobrali po julijskem neuspehu, ko je na trinajsti odpravi rakete Electron odpovedala druga stopnja. Že avgusta so se vrnili v vesolje, včerajšnja šestnajsta misija po vrsti pa je bila zopet nekaj posebnega, iz več razlogov. V zrak se je dvignila v petek, dobrih dvajset minut čez tretjo ponoči po našem času, iz osrednjega izstrelišča podjetja na Novi Zelandiji. S seboj je nosila trideset malih komunikacijskih in opazovalnih satelitov, pa tudi posebnega potnika, 3D-tiskanega palčka po imenu Gnome Chompski, kar sploh ni parodija na nekega zemljana s podobno zvenečim imenom. Uradno gre za preizkus odpornosti 3D-tiskanih titanovih zlitin na razmere v orbiti, toda v bistvu je palčkovo popotovanje v...

Slo-Tech - V Intelu so potrdili, da naslednja družina procesorjev za namizne računalnike, s kodnim imenom Rocket Lake, prispe marca prihodnje leto. Poznala bo podporo PCIe 4.0, toda pobegi informacij pravijo, da bo še vedno napravljena v 14 nanometrih.

S septembrskim izidom CPUjev Tiger Lake so v Intelu pričeli kazati znake, da se nameravajo potegniti iz globoke luknje, v katero so jih pahnile težave z 10-nanometrskim proizvodnim procesom. Toda ker gre za prenosniške čipe, je velik del njihove zagrizene klientele z namiznimi računalniki ostal kot riba na suhem. Zdaj so v firmi potrdili, da bo na naslednjo generacijo igričarskih naprav potrebno čakati do "prvega četrtletja 2021". To se sklada s svežimi izpusti informacij, po katerih to pomeni "deseti teden prihodnjega leta". Procesorji nosijo kodno ime Rocket Lake, predstavljali bodo enajsto generacijo čipov Core in podpirali vodilo PCIe 4.0, ki smo ga vse do letos v Intelovi ponudbi pogrešali. Toda hkrati vse kaže, da bo šlo sicer za...

Nature - V napravi Cold Atom Laboratory na Mednarodni vesoljski postaji so uspešno ustvarili Bose-Einsteinov kondenzat, kar je pomemben znanstveno-tehnološki mejnik, ki odpira novo poglavje v raziskavah kvantne fizike.

Ko plin bozonskih atomov ohladimo na dovolj nizko temperaturo zelo blizu absolutni ničli, dobimo najbolj eksotičnega od osnovnih agregatnih stanj, Bose-Einsteinov kondenzat (BEC). V njem se celoten oblak atomov obnaša kot en sam snovni val, zato lahko z njegovo pomočjo v makroskopskih razmerah opazujemo kvantne pojave. Toda BEC je zelo težko napraviti v količkaj obstojni obliki; čeprav sta ga Albert Einstein in Satjendra Nat Bose v teoriji napovedala že pred skoraj stotimi leti, so prvega eksperimentalno oblikovali šele pred petindvajsetimi. Kondenzat je na tleh zaradi Zemljine gravitacije zelo neobstojen, saj sila težnosti hitro razdre oblak delcev. V ta namen se za raziskave običajno uporablja spuščanje laboratorijskih vzorcev z visokih stavb, medtem ko so pred tremi leti...

Slo-Tech - Vesoljski startup Rocket Lab je ta konec tedna uspešno opravil svoj prvi komercialni polet z raketo Electron in v orbito približno 500 km nad površjem zemlje utiril šesterico mini satelitov.

Electron je sicer 17 metrov visoka dvostopenjska raketa, ki zmore v vesolje ponesti 227 kg tovora in naj bi pocenila in pomnožila vesoljske polete. Strošek enega tako znaša 5,7 milijona ameriških dolarjev, kar trenutno sodi med najugodnejše možnosti. Za primerjavo,...