Ker smo spričo pandemija covida priče spremenjenim navadam ljudi, ki jih zapovedujejo državni ukrepi za zamejitev širjenja virusa, potrebujemo tudi ustrezno prilagojene modele. Ti morajo upoštevati vplive spremenjenih navad na širjenje virusa, saj le tako lahko napovemo, kdaj, kako in kje lahko ponovno zaženemo določene dejavnosti. Da bi dobili tak model, so raziskovalci uporabili podatke geolokacije mobilnih telefonov 98 milijonov posameznikov, ki so jih obravnavali v blokih, velikih 600-3000 ljudi. Modelirali so njihovo srečevanje na obljudenih točkah izven doma (points of interest), kot so na primer restavracije, trgovine in verske ustanove. Na tako dobljena omrežja so postavili model SEIR (susceptible, exposed, infected, recovered).
Tak model zmore dvoje. Prvič, lahko zelo natančno opiše ("pofita") dejanske opažene primere bolezni, in drugič, nudi informacijo o pričakovanem razvoju epidemije ob odprtju ali zaprtju posameznih dejavnosti. Uporabili so podatke iz obdobja 1. marec - 2. maj 2020, ki so jih dobili iz podjetja SafeGraph. Model je uspešno opisal razvoj epidemije od 8. marca do 9. maja v ZDA. Nato pa so analizirali, kaj podatki povedo. Izsledki so zelo zanimiv.
V Chicagu je na primer 10 odstotkov obljudenih krajev poskrbelo za 85 odstotkov vseh okužb. Določena dejavnosti so bolj tvegane od drugih (denimo hoteli in restavracije so zelo tvegani), a je njihov prispevek k epidemiji s časom zelo nihal. Večinoma se je zaradi ukrepov zapiranja življenja zmanjšal, medtem ko so trgovine ostale enako problematične. Nato so analizirali, kako bi lahko odpirali dejavnosti. Ker je manjšina odgovorna za večino težav, je treba počasi in previdno odpreti le te. Brez ukrepov bit takoj dobili drugi val, medtem ko je bil najučinkovitejši ukrep zmanjšanje števila sočasnih strank. Omejitev na 20 odstotkov kapacitete bi na primer v Chicagu za 80 odstotkov zmanjšala širjenje virusa, a le za 42 odstotkov znižala število strank. Razlika je tudi v tem, kaj se odpre. Najbolj tvegani so restavracije, telovadnice, hoteli, kavarne in verski objetki. Še posebej nevarne so restavracije, ki predstavljajo kar trikrat večje tveganje od fitnesov, kavarn in hotelov.
Povedni so še nekateri drugi izsledki: ljudje z nižjimi dohodki so manj omejili svojo mobilnost. Velja še več: kraji, ki jih ljudje z nizkimi dohodki raje obiskujejo, imajo višje stopnje prenašanja virusa. Ta efekt ni povezan le z dejstvom, da ti ljudje trgovine obiščejo večkrat. Izkazalo se je, da ti ljudje obiskujejo trgovine, kjer je večja gneča, in se v njih zadržijo dlje. Ti podatki kažejo, da ima sproščanje ukrepov neenak vpliv na prebivalstvo glede na njihov socioekonomski položaj.
