Slo-Tech - V današnji izdaji revije Nature so raziskovalci s Stanforda in Northwestern University v Illinoisu analizirali podatke z mobilnih telefonov več kot 98 milijonov ljudi v ZDA in pripravili modele tveganja širjenja covida-19. Odgovorni avtor objave je izredni profesor računalništva na Stanfordu Jure Leskovec.

Ker smo spričo pandemija covida priče spremenjenim navadam ljudi, ki jih zapovedujejo državni ukrepi za zamejitev širjenja virusa, potrebujemo tudi ustrezno prilagojene modele. Ti morajo upoštevati vplive spremenjenih navad na širjenje virusa, saj le tako lahko napovemo, kdaj, kako in kje lahko ponovno zaženemo določene dejavnosti. Da bi dobili tak model, so raziskovalci uporabili podatke geolokacije mobilnih telefonov 98 milijonov posameznikov, ki so jih obravnavali v blokih, velikih 600-3000 ljudi. Modelirali so njihovo srečevanje na obljudenih točkah izven doma (points of interest), kot so na primer restavracije, trgovine in verske ustanove. Na tako dobljena omrežja so...

Slo-Tech - Raziskovalci z univerze Cornell so analizirali več kot 38 milijonov različnih časopisnih člankov, da bi ugotovili, od kod in kako se širijo dezinformacije, teorije zarote in neresnice o novem koronavirusu SARS-CoV-2 tudi v klasičnih medijih. Če smo menili, da so te omejene pretežno na družbena omrežja in platforme za objavljanje, so v novi študiji pokazali, da to ni res. V študiji so ugotovili, katere so najpogostejše teme dezinformacij in tudi, presenetljivo, da je ameriški predsednik Donald Trump najpogostejši skupni imenovalec. Več kot 37 odstotkov problematičnih objav omenja Trumpa, s čimer je ta daleč najpogostejši pojem.

V študiji so analizirali 38 milijonov besedil v angleščini, ki so bila objavljena v tradicionalnih medijih med 1. januarjem in 26. majem letos. Med njimi so odkrili 1,1 milijona člankov, ki so vsebovali dezinformacije o pandemiji. Med temi je bilo le 16,4 odstotka takšnih, ki so preverjali dejstva, torej so dezinformacije vsebovali zaradi komentarjev in...

Slo-Tech - V raziskavi informiranosti je Pew Research Center ugotovil, da skoraj petina Američanov večino informacij in novic dobi na družbenih omrežjih. Ti ljudje so bolj izpostavljeni neresnicam in nepreverjenim trditvam, so še ugotovili. Največ Američanov, to je slaba polovica, sicer informacije dobi s televizije.

Gre za rezultate metaštudije, ki je preverila izsledke več analiz iz obdobja med oktobrom 2019 in junijem 2020. Glede virov novic so na prvem mestu različne televizije (45 odstotkov), sledijo pa novičarske spletne strani (25 odstotkov), družbena omrežja (18), radio (8) in tiskani mediji (3). Razčlemba po starosti je pokazala, da so za 48 odstotkov mladih (18-29 let starosti) družbena omrežja glavni vir informacij. Srednja generacija se zanaša v glavnem na spletne strani novinarskih hiš in radio, starejši pa na televizijo.

Izkazalo pa se je, da so družbena omrežja slab vir informacij. Kdor jih uporablja kot glavni vir informacij, ima v povprečju slabše znanje o letošnjih...

Slo-Tech - Družbena omrežja so v zadnjih letih postala poligon za širjenje različnih teorij zarote in nasprotovanja uveljavljenim znanstvenim konsenzom, med katerimi ima na širšo družbo enega največjih vplivov gotovo debata o cepljenju. V zadnji številki Nature so objavili rezultate raziskave o širjenju različnih pogledov na cepljenje na omrežju Facebook. Ugotovili so, zakaj se proticepilski pogledi kljub manjšinski razširjenosti, nasprotovanju znanosti ter kritičnemu poročanju tradicionalnih medijev na družbenem omrežju širijo hitreje od nasprotnih stališč. V raziskavi avtorji ne okolišijo in v prvem stavku povzetka s 14 referencami zapišejo: Nezaupanje v znanost je nevarno.

Izkazalo se je, da ne zadostuje le poznavanje strokovne materije in njeno utemeljeno približevanje javnosti, temveč je treba podrobneje spoznati, kako in zakaj se širijo neresnice. Raziskavo je vodil Neil Johnson z Univerze George Washington, ki se ukvarja tudi z modeliranjem dogajanja na družbenih omrežjih in je lani...

Slo-Tech - V začetku tedna so tako protestno prekinili delo delavci v Chicagu in New Yorku, in sicer zaradi domnevno nezadostnih ukrepov proti širjenju virusa COVID-19. Od vodstva so zahtevali, da po odkritju okuženih sodelavcev poslovne prostore začasno zaprejo in razkužijo, kar se ni zgodilo. Da bi bila PR zagata še večja, je vodstvo Amazona odpustilo vodjo njujorškega upora Chrisa Smallsa, domnevno zaradi kršenja pravil o karanteni, sam pa trdi, da ga želijo preprosto utišati.

Če sta oba omenjena Amazonova centra v preteklosti že pogosto protestirala za boljše delovne razmere, se jim bodo danes kot kaže pridružili še kolegi v Detroitu. Ti trdijo, da jim vodstvo prikriva odkrite primere okuženih zaposlenih, ob tem pa jim na prenatrpanih delovnih mestih primanjkuje zaščitnih in razkužilnih sredstev. Minuli torek so štrajkali tudi zaposleni v Amazonovem italijanskem distribucijskem centru pri Firencah, tudi tam so bili razlog po mnenju zaposlenih premedli ukrepi proti širjenju okužbe.

...

Slo-Tech - Eno izmed neodgovorjenih vprašanj o novem koronavirusu je njegova življenjska doba na površinah in predmetih. Sredstva za dezinfekcijo ga brez težav uničijo, a na neobdelanih površinah se lahko zadržuje več ur. Eden izmed predmetov, ki najintenzivneje kroži med ljudmi, je gotovina. Zato so se kitajske oblasti odločile za ekstremen ukrep. Bankovce iz provinc, kjer se virus najbolj širi, bo centralna banka dezinficirala in v obtok vračala po najmanj dveh tednih. Gotovino iz manj okuženih področij bodo v obtok vračali po tednu dni.

Dezinfekcijo bodo izvajali z ultravijolično svetlobo, ki ima dovolj visoke frekvence, da poškoduje dedni zapis virusa, ker pretrga vezi v molekuli. Drugi način dezinfekcije, ki ga bodo uporabljali, je segretje na višjo temperaturo, kar prav tako škoduje koronavirusu. V večini primerov pa bo kitajska centralna banka okrepila izdajo novih bankovcev, stare pa bodo uničevali. Načrtujejo, da bodo samo v Hubeiju, kjer je epicenter epidemije, v obtok sprostili za...