Cena dela - kako (da) se to splača

Ne, v Sloveniji delodajalci programsko opremo za mednarodne trge prodajajo z višjo maržo. Potem pa jamrajo, kako visoke stroške dela imajo zaradi debilnih prispevkov na plače in kako komaj živijo.

Zgleda sm pobral iz angleščine, ter izraza "bugarska".

A prebivalci so pol Bolgari? K jst bi reku, da so Bulgari. LOL

Cena ni direktno povezana s produktivnostjo. Visja je cena dela, visje so cene storitev in blaga. Na koncu ugotovis, da si v Sloveniji, z naso povprecno placo, na boljsem.

No, s povprecno placo verjetno nikjer ni ravno idealno za zivet. So razlike, vendar ne 7X.

Povprecna placa kot taka ni ravno idealno merilo. Sej ves tisto o segedin golazu?

Npr. zakaj tisti iz Danske namesto enega lokalca ne zaposli pet oseb v Bulgariji, pa mu še nekaj ostane? Ali pa dve osebe v Sloveniji?

Ker niso tako neumni kot mi. Še zmeraj se kak revež vmes vrine, ampak če delaš za nek trg, moraš delat po taki ceni, da se ti splača to delat z lokalci. Naši pa delajo za nemški trg po nemških cenah z balkanskimi plačami pa še jim ni dovolj.

Senior programer ima svojo urno postavko dost konkurenčno ne glede iz kje je. Bolgar ali Danec imata lahko minimalne razlike v urni postavki, ker dobre programerje se dobro plača ne glede na nacionalnost - sploh v Evropi, kjer so podobni časovni pasovi in mentaliteta (v primerjavi z drugimi kontinenti)...

HotBurek je 27. okt 2020 ob 00:25 izjavil:

Kako se v kontektsu razvoja programske opreme to finačno izplača?

Npr. zakaj tisti iz Danske namesto enega lokalca ne zaposli pet oseb v Bulgariji, pa mu še nekaj ostane? Ali pa dve osebe v Sloveniji?

Ali je toliko višja (x7) produktivnost na Danskem posledica izključno boljšega izobraževalnega sistema, nižje stopnje korupcije, boljše infrastrukture itn?

V praksi je pogosto v resnici tisti "Danec", po rodu sposoben Bolgar, ki ni hotel delati doma za majhen denar. "Vzhodna" Evropa ima ogromno sposobnega kadra, ki dela za zahodne firme.
"free market" pa take fore.

Nisi pozorno bral. To je splosna povprecna bruto postavka. Za delo, ne podjetja.

LukiYo je 27. okt 2020 ob 08:11 izjavil:

...ima svojo urno postavko dost konkurenčno ne glede iz kje je...

Načeloma drži vendar mora najti odjemalca in v Sloveniji je zelo težko tržiti 'izvozne' ure, če nimaš nekih vez.
Če pa sodeluješ s firmami, ki delajo za slovenski trg, pa je vse skupaj bolj skromno, skorajda izguba časa.

Temu se reče, da daš v višjo predstavo. Pri nas bi lahko dali minimalca na 3 jurje neto, ponorele bi cene nepremičnin, dobrin v trgovinah, storitvam bi se dobesedno utrgalo. Posledično bi raja imela konec meseca na računu točno toliko kot sedaj, nič cela nič evra. Le kredite mnogo večje. Ker bi rabili več in bi lahko dobili več. Na ven pa bi bili nekonkurenčni.
Imaš pa tudi obratno logiko, da vse nižaš preko mere in držiš vse skupaj na nizkem nivoju. Kako to izgleda, je primer Kitajska. Niti ne tako slabo.

kuall je 27. okt 2020 ob 02:14 izjavil:

povprečna plača v ameriki - živiš kot kralj
povprečna plača v severni koreji - si lačen

No no. Povprecne place v ameriki ni. Srednjega sloja tam ni vec. So revni in so bogati.

Plus, kdo pa pravi, da Danec ne najame Indijca za 3e na uro.
Svet je dosti bolj umazan kot si mislis - se sploh od Karavank gor. Bolj skrito, a se bolj umazano kot pri nas.

HotBurek je 27. okt 2020 ob 00:25 izjavil:

Dobro jutro.

Podatki pravijo, da je cena ure dela:
- 6EUR v Bulgariji
- 19EUR v Sloveniji
- 44EUR na Danskem

https://ec.europa.eu/eurostat/statistic...

Kako se v kontektsu razvoja programske opreme to finačno izplača?

Npr. zakaj tisti iz Danske namesto enega lokalca ne zaposli pet oseb v Bulgariji, pa mu še nekaj ostane? Ali pa dve osebe v Sloveniji?

Ali je toliko višja (x7) produktivnost na Danskem posledica izključno boljšega izobraževalnega sistema, nižje stopnje korupcije, boljše infrastrukture itn?

Preseneča me sicer, da to sprašuješ. Glede na to, da delamo povsod po Evropi, pa tudi po Aziji sem delal, stvar stoji takole...

Koliko lahko zaračunaš za uro dela, je predvsem odvisno od tega, koliko je stranka pripravljena plačati, to pa je vezano na to, koliko koristi ima stranka. Velika firma na Danskem plača programerja, oz. informatika, le ta sprogramira, oz. naredi, kar je treba. V osnovi torej ceno storitve določa ustvarjena dodana vrednost.

Ali je mogoče, da bi delalo pet Bolgarov, namesto enega Danca? Seveda je mogoče, pa to tudi delajo. Osebno sem nadzoroval šest Romunov, ki so delali v Bukarešti, na IT razvojnem projektu. Vendar...

Kvaliteta kode je bila slaba, doti podvajanj, nekonsistenc, marsikaj sploh ni delalo, marsikaj sploh niso testirali. Ko so mene dali na projekt, da stvari "uredim", sem za začetek ugotovil, da so Romuni kasirali šest programerjev, delali pa so trije, od tega samo ena programerka, Alina, full-time. Naročnik je bil jezen kot pes, ko smo to ugotovili.

Potem sem jaz osebno uredil vse, kar je manjkalo produktu, stvari so začele delati, kot je treba. Od takrat so za produkt skrbeli štirje programerji v Bruslju in začetnih težav sploh ni bilo več. Seveda po belgijski tarifi, ne romunski.

HotBurek je 27. okt 2020 ob 12:21 izjavil:

Kako si pa nadziral Romune; remote ali on-site?

Sicer pa iz zgoraj napisanega bi lahko (ajd na prbližn) sklepal, da takšen kot je nivo korupcije (manj je boljš, tko pravjo), takšen je tudi pristop do dela (brez nekih fiktivnih stranskih stroškov in virtualnih programerjev) in končni produkt (testiranje, kvaliteta itn).

Vse sem delal remote. Naročnik je sicer enkrat dobil svetlo idejo, da bi šel malo Romune pogledat, da bo delo bolj "steklo". Potem sem pregledal stil kode, niso uporabljali nobenega formatterja, pa sem ugotovil, da dela v bistvu samo Alina. Dva sodelavca pa pomagata, kadar je obseg dela prevelik. Alina je sama povedala, da dela večinoma sama, pa saj se je to videlo iz komitov kode.

Ugotovil sem, da sicer naročnik plačuje 6 FTE, da pa je realen output 1,5 FTE. Ker noben od naročnikov ni bil vešč programiranja, sami ekonomisti, so se odločili, da (začasno) jaz prevzamem vso kodo, potem pa se v Belgiji postavi tim, ki bo kodo vzdrževal oz. razvijal naprej. Tako je bilo tudi narejeno.

Ko sem odhajal, sem bil na pijači s šefom pri naročniku, oz. skrbnikom projekta. Povedal mi je, da so zahtevali od izvajalca denar nazaj, oz. so ugotovili, da so preplačali FTEje, glede na realen output. Pač to je bila informacija, ne da bi se jaz zdaj kaj sekiral zaradi tega. To je pač vedno past remote razvoja.

Osebno menim, da je potrebno remote razvoj meriti in ocenjevati po funkcionalnih točkah (functional points), ne po FTE. Koliko ljudi tam sedi, jaz ne morem vedeti. Iz izkušenj, sploh če kode ne formatirajoin nimajo pravilnika za oblikovanje kode, se da celo ugotoviti, čigava koda je in koliko je je. Samo z malo formatiranja se to skrije in potem je vsako potrjevanje FTEjev čisti blef. Včasih so timi zelo produktivni, včasih niso.

Invictus je 27. okt 2020 ob 08:53 izjavil:

Skandinavske države so v Evropi še najbližje komunizmu.

Ne. Skandinavci imajo čisti kapitalizem. Resda imajo zraven močno socialno državo ampak to ne pomeni, da zatirajo kapitalizem, tako kot so ga komunisti in uničili gospodarstvo.

GupeM je 27. okt 2020 ob 13:17 izjavil:

Gre za to, da ti vsak dan ješ zelje, jaz pa golaž. V povprečju imava pa oba segedin

Torej bi rad povedal, da povprečje ni enako povprečju?
Primer povprečja 1: en ima plačo 9999 €, en pa 1€. Povprečje 5000€.
Primer povprečja 2: en ima plačo 5.001 €, en pa 4999€. Povprečje 5000€.

Torej drži, skrbi te to, da niso vsi enako revni. To je tipična slovenska komunistična mentaliteta.
Prvi primer povprečja ni v realnosti možen, ker un s plačo 9999 bo na en al drugačen način dal svoj del unemu s plačo 1€, če ne drugače pa s 50% davkom.

No pol pa unega skrbi, ne tebe. Samo da razumem, kaj hočete povedat s segedinom. :D

Invictus je 27. okt 2020 ob 08:53 izjavil:

kuall je 27. okt 2020 ob 01:39 izjavil:

Na Danskem niso imeli komunizma, zato taka razlika.

Skandinavske države so v Evropi še najbližje komunizmu.

Seveda tistemu pravemu, ne tistemu v SZ in ostali vzhodni Evropi...

Skandinavci nimajo komunizma, niti ga nikoli niso imeli. Kar pa oni imajo pa je neka sočutna skrb za sočloveka. To imajo v svojem vzorcu obnašanja.

Da vam to ilustriram, vam povem zgodbo:

Z Nokio sem jaz nekoč delal, vabili so nas na team buildinge v Rovaniemi.
To je tukaj:
Rovaniemi @ Wikipedia

Pa še to, mi nismo bili prav v Rovaniemiju, ampak smo šli v nek oddaljen hotel, kjer smo brainstormali, produkt gor, produkt dol. Ko smo se peljali tja, nas je peljal en taksist tja, to je bilo 100+ km, v nekem relativno zjahanem Volvotu. To sem pomislil, če nam avto crkne, smo pa v pyzdi. Temperature so bile kar nizke, pa sem imel zimsko jakno. Tam če imaš gumi defekt, tam tudi mobiteli ne delajo v divjini. Skratka, ker imajo tako neizprosno naravo (in neizprosne komarje - poleti je tam plus 12, samo komarji pa taki šolani, ne navadni), pazijo drug na drugega. Ne pustijo te lačnega in žejnega na cesti. Nekaj v tem smislu oni imajo.

Naj to kar imajo, še posebej komarje.

Zakaj pa so za isto delo v Belgiji bolje plačani?

Saj to veste, da lahko en Danec, če je pravilno izšolan, z pravo kulturo dela in pravo stimulaicjo, nardi v eno več kot Bolgar v celem dnevu? Delal sem že po celi evropi (tudi na Danskem). Tam zjutraj spijejo kavo (skupaj) in se potem lotijo dela in DELAJO. Bolgari (oziroma imam izkušnje iz Srbije, kar pa ni toliko drugače) pa malo "surfajo", malo (oziroma veliko) hodijo na čik, čvekajo, morda niti ne vedno kako najučinkoviteje opraviti delo, čaka se eden na drugega, delo ni usklajeno, zaradi napačnih info se dela dvakrat itd...

Saj ne rečem, se da tudi Bolgara izobraziti in naučiti dela "po zahodno", samo potem ti ne bo hotel več delati za "bakšiš".

bbbbbb2015 je 27. okt 2020 ob 13:56 izjavil:

V Sloveniji firm, ki bi sploh pobirale podatke po satelitih, ni. V Belgiji so. Zato je tam dodana vrednost večja = tvoje plačilo je večje.

Obstaja.

antrim je 27. okt 2020 ob 14:16 izjavil:

Linkanje vsevprek, brez poznavanja vsebine in konotacij. Značilno v Sloveniji ... Preberi si vsebino, ki si jo linkal. Predvsem Middle-class squeeze del.

Torej, v Ameriki imajo samo zelo bogate, ki živijo od rente, in samo reveže, ki spijo na cesti in ne hodijo v službo?
No, moji poslovni stiki drugače trdijo, pa niso lastniki.
Z drugimi besedami, še vedno se več ljudi priseljuje v ZDA kot iz nje.
Verjetno za to, da bodo revni spali na pločnikih in v kanalizaciji.
Ali kako ti to tolmačiš?

Smurf je 27. okt 2020 ob 14:19 izjavil:

bbbbbb2015 je 27. okt 2020 ob 13:56 izjavil:

V Sloveniji firm, ki bi sploh pobirale podatke po satelitih, ni. V Belgiji so. Zato je tam dodana vrednost večja = tvoje plačilo je večje.

Obstaja.

Daj pošlji mi prosim link na to firmo.

borut_p je 27. okt 2020 ob 13:26 izjavil:

V drzavah, kjer je prisotna nafta, se da preseravat. Se jih enostavno ne da primerjat z drugimi.
Tako kot se ne da primerjat slovenije z drzavami, ki so mnogo vecje od nas, saj je ze notranji trg ogromen potrosnik
Tako kot se ne da primerjati drzave, ki obstaja 30let z drzavami s 300let zgodovine

Norveška je velika izvoznica nafte, ampak Skandinavija ni le Norveška.

Sicer pa se gre za mentaliteto naroda (ne rabimo pisat vseh razlik Balkan/Skand.?), zato tam komu delujejo kot komunisti, čeprav so daleč od tega. Si pa zadnje čase vrtajo luknjo v koleno z uvozom kulture iz tretjega sveta, sploh Švedska.

showsover je 27. okt 2020 ob 14:26 izjavil:

antrim je 27. okt 2020 ob 14:16 izjavil:

Linkanje vsevprek, brez poznavanja vsebine in konotacij. Značilno v Sloveniji ... Preberi si vsebino, ki si jo linkal. Predvsem Middle-class squeeze del.

Torej, v Ameriki imajo samo zelo bogate, ki živijo od rente, in samo reveže, ki spijo na cesti in ne hodijo v službo?
No, moji poslovni stiki drugače trdijo, pa niso lastniki.
Z drugimi besedami, še vedno se več ljudi priseljuje v ZDA kot iz nje.
Verjetno za to, da bodo revni spali na pločnikih in v kanalizaciji.
Ali kako ti to tolmačiš?

Amerika kot obljubljena dežela to že dolgo ni več. Tudi v Evropo migrira še vedno ogromno ljudi - verjetno ti je jasno kakšnih. Za Ameriko pa kaj drugače ni.
Koliko teh tvojih stikov ima dolgove, hipoteke na hiše, živijo v najemu itd ... naslednjič jih vprašaj kaj bi se zgodilo, če 6 mesecev nebi dobili plače (pa ne v trenutnem obdobju kjer država vseeno subvencionira kar nekaj). Koliko od teh stikov bi še vedno živeli kjer živijo sedaj?