» »

Nobelova nagrada za fiziko 2020

Nobelova nagrada za fiziko 2020

Nobelove nagrade - Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko bodo podelili za raziskave na področju vesolja, so sporočili iz Kraljeve švedske akademije znanosti. Za odkritje, da je nastajanje črnih lukenj robustna napoved splošne teorije relativnosti, prejme polovico nagrade britanski matematik in fizik Roger Penrose. Drugo polovico pa za odkritje, da je v središču naše galaksije Rimske ceste supermasiven objekt, najverjetneje črna luknja, prejmeta nemški astrofizik Reinhard Genzel in ameriška astronominja Andrea Ghez. Nagrade bodo prejeli na svečani slovesnosti decembra.

Čim masivnejši je objekt, višja je ubežna hitrost. Ker je hitrost svetlobe končna, dasiravno zelo visoka, so se že v 18. stoletju nekateri raziskovalci vpraševali, ali bi lahko obstajali temni objekti, ki bi imeli ubežno hitrost višjo od svetlobe. John Michell je že leta 1783 izračunal, da bi imela zvezda z enako gostoto kot Sonce, a 500-krat večjim premerom, ubežno hitrost višjo od hitrosti svetlobe. Pierre-Simon Laplace je leta 1799 računal analogno: če bi imeli predmet z gostoto Zemlje, bi pri 250-kratnem premeru Sonca dobili neubežen privlak. Malo sta vedela, da govorita o objektih, ki danes nimajo le uveljavljenega imena - črna luknja - temveč, ki obstajajo in smo jih celo fotografirali. Michell je celo izrecno zapisal, da bi tak objekt lahko zaznali zaradi njegove gravitacijskega vpliva na okoliška telesa, videli pa ga seveda ne bi. Michell in Laplace sta uporabljala klasično mehaniko, ker drugega tedaj še ni bilo.

Splošno relativnost je namreč Einstein dokončno formuliral šele leta 1915. Leto pozneje je nemški astronom Karl Schwarzschild iz nje izračunal, kako se prostor-čas ukrivi okrog sferično simetričnih, nerotirajočih mas. Z rezultatom so večkrat potrdili teorijo relativnosti, saj je na primer pravilno napovedala gibanje Merkurja, ki ga klasična mehanika ni znala. Merkur je namreč tako blizu Sonca, da je gravitacijsko polje dovolj močno, da so odstopanja od klasične fizike enostavno merljiva. Schwarzschildova rešitev je imela singularnost v središču in tudi pri vrednosti 2GM/c2, kar so tedaj pripisali izbiri koordinat, saj tam prave singularnosti ni. Že Robert Oppenheimer je leta 1939 pravilno ugotovil, da je Schwarzschildov radij točka, za katero ni možno komunicirati z oddaljenim opazovalcem. Vse, kar čutimo izza te točke, je gravitacijski vpliv. Danes vemo, da je Schwarzschildov radij v resnici točka brez povratka, tako imenovani dogodkovni horizont. Kdor ga prestopi, mora pustiti zunaj vse upe. A v 40. in 50. letih ideja o singularnosti ni bila univerzalno sprejeta, niti Einstein ni bil prepričan, da obstaja takšna stvar, kot je dogodkovni horizont.

Šele po Einsteinovi smrti je Roger Penrose pokazal, da črne luknje ne le obstajajo, temveč so povsem v skladu z Einsteinovo teorijo relativnosti. Penrose ni predpostavil sferične simetrije, temveč je predpostavil le, da ima materija pozitivno energijsko gostoto. Izumiti je moral nove matematične metode in uporabiti prijeme topologije. Leta 1965 je uvedel pojem ujete površine: to je dvorazsežna ploskev, s katere se vsi pravokotni žarki svetlobe v prihodnosti združijo v isti točki. Z običajnih sferičnih površin žarki divergirajo, ne pa konvergirajo. Pokazal je, da v primeru sferične simetrije, površina pod Schwarzschildovim radijem tvori tako površino. To je najboljši približek strukture črne luknje. V njej sta čas in prostor spremenila pomen - vse poti v prihodnosti vodijo v črno luknjo, iz nje potovati pa bi bilo kakor potovati nazaj v času. Ko prestopimo dogodkovni horizont, je naša edina prihodnost v črni luknji. Še bolj bizarno je: vsa materija v črni luknji je sesedena v singularnosti, v eni točki, kjer niti čas ne teče. To drži za vse črne luknje, tudi za rotirajoče in brez predpostavk o simetriji. Penrose je pokazal, da na ujeti površini ni možno preprečiti kolapsa proti singularnosti. Črne luknje so torej možne tudi v realnem svetu, kjer ni popolnih sferičnih in simetričnih objektov.

Penrose je prvi, ki je dosegel znaten preboj na področju teorije relativnosti po Einsteinu. Kasneje je s Stephenom Hawkingom pokazal, da lahko analogno obravnavamo tudi druge singularnosti. Zelo verjetno je na začetku časa, torej ob velikem poku, obstajala singularnost. Piko na i je postavil Robert Dicke, ki je leta 1960 na predavanjih na Princetonu prvi uporabil termin črna luknja. Danes je to del splošnega besedišča.

Črne luknje pa je bilo treba še najti in eno so odkrili v naši najbližji soseščini. Danes se predvideva, da ima večina galaksij v centru kakšno črno luknjo. Reinhard Genzel in Andrea Ghez sta vodila svoji raziskovalni skupini, ki sta preiskovali Rimsko cesto. Naša galaksija ni za vesoljske razmere nič posebnega: splošen disk s premerom 100.000 svetlobnih lest ima nekaj milijard zvezd s planeti, v enem zakotnem vogalu pa se je na enem planetu razvilo življenje. Kamorkoli pogledamo s tega planeta s prostim očesom, bomo videli Rimsko cesto, ki pokriva večino vidnega neba. Zato je v resnici zelo težko gledati proti središču, ker je vmes toliko zvezd. Harlow Shapley je že pred sto leti pokazal, da je središče v smeri ozvezdja Strelca. Šele infrardeči in radijski teleskopi so to omogočili. Čeprav so znanstveniki desetletja sumili, da v središču leži črna luknja, ki spet ni nič posebnega, nihče tega ni znal pokazati. Že v 60. letih je postalo jasno, da v središču leži objekt Strelec A*, okrog katerega krožijo vse zvezde Rimske ceste, in od koder izvirajo močni radijski valovi. Šele v 90. letih sta Genzel in Ghez vsak posebej pokazala, da je tam res črna luknja, ki tehta okoli 4 milijone Sončevih mas. In kmalu jo bomo tudi videli, saj je po lanskem uspehu naslednja na vrsti, da jo teleskop Event Horizon posname.

164 komentarjev

«
1
2 3 4

MrStein ::

Z rezultatom so večkrat potrdili teorijo relativnosti, saj je na primer pravilno napovedala gibanje Merkurja, ki ga klasična mehanika.

Manjka konec stavka.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

filip007 ::

Ja in, kdaj bomo lahko potovali v druga osončja.?
Palačinka z Ajvarjem in stopljenim sirom v mikrovalovki.

bosmla ::

Ko sem prebiral tale clanek sem se spomnil, da sem pred leti napovedal, da se v bistvu gibamo v casu nazaj. Torej pocasi lezemo iz pracrne luknje ven. Bi moral jaz pokasirati nobelovo...

SambaShare ::

Kdor ga prestopi, mora pustiti zunaj vse upe


Še vedno se govori tisto "niti svetloba ne more uiti"? To še ne pomeni, da raketa pa ne more.

nekikr ::

Raketa lahko, ker ugasne luč in švigne ven.

reeves ::

SambaShare je izjavil:

Še vedno se govori tisto "niti svetloba ne more uiti"? To še ne pomeni, da raketa pa ne more.

Svetloba ne more, ker fotoni nimajo raketnega pogona.
Raketa lahko (v teoriji), ker ima pogon.

mr_chai ::

reeves je izjavil:

SambaShare je izjavil:

Še vedno se govori tisto "niti svetloba ne more uiti"? To še ne pomeni, da raketa pa ne more.

Svetloba ne more, ker fotoni nimajo raketnega pogona.
Raketa lahko (v teoriji), ker ima pogon.


umm...explain yourself. Če se nič ne more premikat po prostoru hitreje kot svetloba, pol ti nben pogon ne pomaga

nekikr ::

Raketa ne more (v teoriji), ker ima maso.
There, fixed.

MrStein ::

Nič ne more. Smo že predebatirali.
Glej temo, ki jo je odprl Thomas ( če se prav spomnim)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

FrRoSt ::

mr_chai je izjavil:

reeves je izjavil:

SambaShare je izjavil:

Še vedno se govori tisto "niti svetloba ne more uiti"? To še ne pomeni, da raketa pa ne more.

Svetloba ne more, ker fotoni nimajo raketnega pogona.
Raketa lahko (v teoriji), ker ima pogon.


umm...explain yourself. Če se nič ne more premikat po prostoru hitreje kot svetloba, pol ti nben pogon ne pomaga

Da rešimo še tole dilemo, predno se posvetimo filozofsko in duhovno navdihnjenim zaključkom tega izjemnega članka. :))

Foton, kot neki delec, brez mase, praktično na nivoju kvarka, ki ga dobimo, ko rlektron preskoči iz orbize z višjo energijo v orbito z nižjo energijo in praktično z največjo možno hitrostjo/energijo ..... ne more pobegniti (gravitacijski sili). Sicer ne vem, kam naj bi pobegnil ... ;)

Na zadevo moraš glefati, kot na Sonce! Sicer sije in lahko žari, samo masa je npr. tako velika, da ga žarki ne morejo zapustiti, beri: ne morejo mu uiti, njegovi gravitacijski sili....

Ubežna hitrost ... je neki pojem, ki obstaja povsod, tudi na našem tretjem kamnu od sonca! To je hitrost, ki jo mora doseči predmet, ali pa raketa, da se iztrga, premaga gravitacijsko silo zemlje... svetloba tukaj nima nobenih težav.... pridejo pa okoliščine, pogoji v enačbi, ko to ni več mogoče....

Ubežna hitrost svetlobe je torej manjša, ne more premagati gravitacijske sile črne luknje.... ta jo recimo, vsaj zadrži na vidnem horizontu....
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.

reeves ::

MrStein je izjavil:

Nič ne more. Smo že predebatirali.
Glej temo, ki jo je odprl Thomas ( če se prav spomnim)

Preberi temo še enkrat:
Raketa lahko poleti iz črne luknje?

reeves ::

mr_chai je izjavil:

reeves je izjavil:

SambaShare je izjavil:

Še vedno se govori tisto "niti svetloba ne more uiti"? To še ne pomeni, da raketa pa ne more.

Svetloba ne more, ker fotoni nimajo raketnega pogona.
Raketa lahko (v teoriji), ker ima pogon.


umm...explain yourself. Če se nič ne more premikat po prostoru hitreje kot svetloba, pol ti nben pogon ne pomaga

Ubežna hitrost je hitrost, ki jo mora doseči predmet (projektil) brez pogona, da uide gravitaciji.

Raketa npr. ima pogon, zato ne potrebuje te hitrosti. Ubežna hitrost na Zemlji znaša 11,2km/s, kar je več kot 40.000km/h. Še nobena raketa ni dosegla te hitrosti v atmosferi.

Nekoč je obstajala celo ideja o dvigalu v vesolje. Dvigalu seveda ne bi bilo potrebno doseči ubežne hitrosti. Projekt je propadel, ker ne poznamo dovolj lahke in močne snovi za kable, da se ne bi strgali pod lastno težo.

          ::

reeves je izjavil:

mr_chai je izjavil:

reeves je izjavil:

SambaShare je izjavil:

Še vedno se govori tisto "niti svetloba ne more uiti"? To še ne pomeni, da raketa pa ne more.

Svetloba ne more, ker fotoni nimajo raketnega pogona.
Raketa lahko (v teoriji), ker ima pogon.


umm...explain yourself. Če se nič ne more premikat po prostoru hitreje kot svetloba, pol ti nben pogon ne pomaga

Ubežna hitrost je hitrost, ki jo mora doseči predmet (projektil) brez pogona, da uide gravitaciji.

Raketa npr. ima pogon, zato ne potrebuje te hitrosti. Ubežna hitrost na Zemlji znaša 11,2km/s, kar je več kot 40.000km/h. Še nobena raketa ni dosegla te hitrosti v atmosferi.

Nekoč je obstajala celo ideja o dvigalu v vesolje. Dvigalu seveda ne bi bilo potrebno doseči ubežne hitrosti. Projekt je propadel, ker ne poznamo dovolj lahke in močne snovi za kable, da se ne bi strgali pod lastno težo.


Tole kar pišeš, velja za Newtonsko mehaniko. Zadeve v črni luknji so malenkost bolj zakomplicirane od rakete in ubežne hitrosti. In ravno odkritja Rogerja Penrosea govorijo proti temu, da se lahko z raketo odpelješ iz črne luknje.

bajker ::

Super članek, Matej. Hvala!
Mi je pa prišlo na misel nekaj.
Kolaps "običajnih" zvezd zadržuje v končni fazi ena izmed štirih poznanih sil glede na maso zvezde, v skrajnem primeru močna jedrska sila.
Pri dovolj masivnih zvezdah ta sila ni dovolj in masa se "zdruzne" v singularnost. Tukaj izkustvo popolnoma odpove in obstaja le še matematična definicija stanja snovi.
No, mogoče pa obstaja sila, recimo na nivoju kvarkov ali še manjših delcev, ki je še ne poznamo in zadrži kolaps mase na neki točki pod dogodkovnim horizontom.
Strinjam se tudi z zadnjim komentarjev, da ideja, da se z raketo odpelješ iz črne luknje, predstavlja le nerazumevanje splošne relativnosti in odkritij Penrosea in drugih.

FrRoSt ::

bajker je izjavil:

Super članek, Matej. Hvala!
Mi je pa prišlo na misel nekaj.
Kolaps "običajnih" zvezd zadržuje v končni fazi ena izmed štirih poznanih sil glede na maso zvezde, v skrajnem primeru močna jedrska sila.
Pri dovolj masivnih zvezdah ta sila ni dovolj in masa se "zdruzne" v singularnost. Tukaj izkustvo popolnoma odpove in obstaja le še matematična definicija stanja snovi.
No, mogoče pa obstaja sila, recimo na nivoju kvarkov ali še manjših delcev, ki je še ne poznamo in zadrži kolaps mase na neki točki pod dogodkovnim horizontom.
Strinjam se tudi z zadnjim komentarjev, da ideja, da se z raketo odpelješ iz črne luknje, predstavlja le nerazumevanje splošne relativnosti in odkritij Penrosea in drugih.

Dobro razmišljaš in si napisal, samo na določenih mestih malce zakomplicirano .... ;)

Pri dovolj masivnih zvezdah je ta sila prešibka in se pod silo gravitacije zadeva kolapsira..... Dejansko je ogromna količina mase in atoma prazna, ... in ta praznina izgine, celotna masa črne luknje naj bi bila v velikosti kakšne žoge ... recimo, da si lažje predstavljamo zadevo....

Sicer se v takih črnih luknjah veliko govori o prostoru, se pravi dolžini, in času, ne pa tudi o drigih osnovnih fizikalnih veličinah npr. Temperaturi!?

Ali se da iz črne luknje poleteti z raketo!???

To je približno tako, kakor da bi Robinzon Cruso, brodolomec na samotnem otoku sanjal in načrtoval, kako bo zgradil splav, s katerim bo obplul svet! :))
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.

FrRoSt ::

reeves je izjavil:

mr_chai je izjavil:

reeves je izjavil:

SambaShare je izjavil:

Še vedno se govori tisto "niti svetloba ne more uiti"? To še ne pomeni, da raketa pa ne more.

Svetloba ne more, ker fotoni nimajo raketnega pogona.
Raketa lahko (v teoriji), ker ima pogon.


umm...explain yourself. Če se nič ne more premikat po prostoru hitreje kot svetloba, pol ti nben pogon ne pomaga

Ubežna hitrost je hitrost, ki jo mora doseči predmet (projektil) brez pogona, da uide gravitaciji.

Raketa npr. ima pogon, zato ne potrebuje te hitrosti. Ubežna hitrost na Zemlji znaša 11,2km/s, kar je več kot 40.000km/h. Še nobena raketa ni dosegla te hitrosti v atmosferi.

Nekoč je obstajala celo ideja o dvigalu v vesolje. Dvigalu seveda ne bi bilo potrebno doseči ubežne hitrosti. Projekt je propadel, ker ne poznamo dovolj lahke in močne snovi za kable, da se ne bi strgali pod lastno težo.

Taka je samo definicija!! Ker definicija mora biti enostavna in tako nima smisla, da v definicijo porivaš in svinjaš z nekimi pogonskimi motorji! Ali konkskimi silami, kot so imeli to še nedavno v navadi!

PRAKTIČNO ti lahko za vsako višino določiš ubežno hitrost predmeta! Ta hitrost, ali pa sila, če je komu ljubše, je tudi na 1000 in 10000 m nadmorske višine in jo mora predmet-raketa doseči, če hoče POBEGNITI gravitacijskemu polju (npr. zemlje) 8-)
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.

bajker ::

FrRoSt je izjavil:

bajker je izjavil:

Super članek, Matej. Hvala!
Mi je pa prišlo na misel nekaj.
Kolaps "običajnih" zvezd zadržuje v končni fazi ena izmed štirih poznanih sil glede na maso zvezde, v skrajnem primeru močna jedrska sila.
Pri dovolj masivnih zvezdah ta sila ni dovolj in masa se "zdruzne" v singularnost. Tukaj izkustvo popolnoma odpove in obstaja le še matematična definicija stanja snovi.
No, mogoče pa obstaja sila, recimo na nivoju kvarkov ali še manjših delcev, ki je še ne poznamo in zadrži kolaps mase na neki točki pod dogodkovnim horizontom.
Strinjam se tudi z zadnjim komentarjev, da ideja, da se z raketo odpelješ iz črne luknje, predstavlja le nerazumevanje splošne relativnosti in odkritij Penrosea in drugih.

Dobro razmišljaš in si napisal, samo na določenih mestih malce zakomplicirano .... ;)

Pri dovolj masivnih zvezdah je ta sila prešibka in se pod silo gravitacije zadeva kolapsira..... Dejansko je ogromna količina mase in atoma prazna, ... in ta praznina izgine, celotna masa črne luknje naj bi bila v velikosti kakšne žoge ... recimo, da si lažje predstavljamo zadevo....

]


Do kolaps atomov pride že pri nevtronski zvezdi, za katero vemo, da je sestavljena iz skupaj stisnjenih nevtronov. Tam se kolaps zaustavi zaradi močne jedrske sile. Pri črni luknji pride do kolapsa nevtronov in ne poznamo sile, ki to lahko zaustavi. Zato malo špekuliram, da mogoče obstaja kaka "kvarkovska" sila, ki jo še ne poznamo in kolaps zaustavi. Glede na trenutno matematiko in naše znanje, črna luknja ni žoga, ampak točka, torej singularnost. Na mojem linku na Wikipedio je kar lepo razloženo.

bajker ::

No, vsem, ki jih tema zanima, priporočam ogled filma Interstellar. Film sicer spada v ZF, a je poln realnih relativističnih efektov, ki za moje pojme jemljejo dih.:)
Glede na to, da je bil svetovalec pri filmu Kip Thorne, ki je zatrdil, da nič v filmu ni v nasprotju s fiziko, kot jo trenutno razumemo, ga jemljem kot nekakšen igrani dokumentarec. ;)
Kar me pri filmu najbolj navduši, je to, da je znanost, dobro prikazana, bolj fantastična od vsake domišljije standardnih ZF filmov.
Seveda je dogajanje znotraj dogodkovnega horizonta v filmu "špekulativno", ker pač ne vemo točno, kaj se dogaja, a dejstvo je, da tam čas ne teče, zato je filmska upodobitev dogajanja enako možna kot kaka druga in ni v nasprotju s fiziko.
Gledal sem ga sigurno vsaj pet krat, ampak vedno znova opazim nove, zanimive detajle, ki sem jih prej spregledal.
Sedaj čakam na BR rip od Teneta. :D

reeves ::

          je izjavil:

Tole kar pišeš, velja za Newtonsko mehaniko. Zadeve v črni luknji so malenkost bolj zakomplicirane od rakete in ubežne hitrosti. In ravno odkritja Rogerja Penrosea govorijo proti temu, da se lahko z raketo odpelješ iz črne luknje.

Točno tako.
Pojasnil sem samo, da telo s pogonom ne potrebuje ubežne hitrosti, da lahko zapusti gravitacijsko polje, kar jih veliko zmotno misli. Se pravi raketi ni treba leteti s 40.000km/h, da zapusti Zemljo in ni ji treba leteti s hitrostjo večjo od svetlobne, da zapusti BH. Ker ravno ta svetlobna hitrost je vsem trn v peti. Niti ni treba biti znanstvenik, da veš, da raketa ne more iz črne luknje, ampak razlog za to ni to, da je ubežna hitrost večja od svetlobne.
Seveda sem zanemaril rel. teorijo in vse mahinacije s časom-prostorom, ki pa to dejansko preprečujejo.
Smo že v prejšnji temi ugotovili, da je ubežna hitrost še najmanjši problem.

FrRoSt je izjavil:

Taka je samo definicija!! Ker definicija mora biti enostavna in tako nima smisla, da v definicijo porivaš in svinjaš z nekimi pogonskimi motorji! Ali konkskimi silami, kot so imeli to še nedavno v navadi!

PRAKTIČNO ti lahko za vsako višino določiš ubežno hitrost predmeta! Ta hitrost, ali pa sila, če je komu ljubše, je tudi na 1000 in 10000 m nadmorske višine in jo mora predmet-raketa doseči, če hoče POBEGNITI gravitacijskemu polju (npr. zemlje) 8-)

Ravno definicija omenja pogon:
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.


FrRoSt je izjavil:

PRAKTIČNO ti lahko za vsako višino določiš ubežno hitrost predmeta! Ta hitrost, ali pa sila, če je komu ljubše, je tudi na 1000 in 10000 m nadmorske višine in jo mora predmet-raketa doseči, če hoče POBEGNITI gravitacijskemu polju (npr. zemlje) 8-)

Ne, ubežne hitrosti ni potrebno doseči, da pobegneš gravitacijskemu polju.
Če bi zgradili dovolj visoke stopnice, bi lahko šel lepo počasi peš v vesolje. ;)

          ::

bajker je izjavil:

No, vsem, ki jih tema zanima, priporočam ogled filma Interstellar. Film sicer spada v ZF, a je poln realnih relativističnih efektov, ki za moje pojme jemljejo dih.:)
Glede na to, da je bil svetovalec pri filmu Kip Thorne, ki je zatrdil, da nič v filmu ni v nasprotju s fiziko, kot jo trenutno razumemo, ga jemljem kot nekakšen igrani dokumentarec. ;)
Kar me pri filmu najbolj navduši, je to, da je znanost, dobro prikazana, bolj fantastična od vsake domišljije standardnih ZF filmov.
Seveda je dogajanje znotraj dogodkovnega horizonta v filmu "špekulativno", ker pač ne vemo točno, kaj se dogaja, a dejstvo je, da tam čas ne teče, zato je filmska upodobitev dogajanja enako možna kot kaka druga in ni v nasprotju s fiziko.
Gledal sem ga sigurno vsaj pet krat, ampak vedno znova opazim nove, zanimive detajle, ki sem jih prej spregledal.
Sedaj čakam na BR rip od Teneta. :D


Si morda prebral tudi spremljajočo knjigo Kipa Thorna? Mislim, da je naslov Science of Interstellar ali nekaj takega.

GrX ::

filip007 je izjavil:

Ja in, kdaj bomo lahko potovali v druga osončja.?

Ne tako kmalu... :)

Bauc ::

Tema, ki jo je odprl Tomas mi je zelo zanimiva. Ali obstaja kakšna knjiga o črnih luknjah za poplone laike? Po možnosti v angleščini?

nergac ::

Ne se omejevati samo na črne luknje.
Kaj pa nevtronske zvezde, rdeče in bele pritlikavke ...

Bauc ::

nergac je izjavil:

Ne se omejevati samo na črne luknje.
Kaj pa nevtronske zvezde, rdeče in bele pritlikavke ...

Ja to tudi:) Ali je kakšna literatura, da je to razloženo in opisano brez matematičnih formul? Se pravi, da dobiš neko predstavo za popolnega začetnika? Gledal sem tole knjigo verjetno je primerna za začetnika?

Black Hole: How an Idea Abandoned by Newtonians, Hated by Einstein, and Gambled on by Hawking Became Loved

nergac ::

Preberi pa boš videl ... :)

Nima pa smisla razglabljati o začetništvu.
Meni so te stvari lažje razumljive kot pa kako strojništvo, tako da je vse to relativno.

FrRoSt ::

Bauc je izjavil:

Tema, ki jo je odprl Tomas mi je zelo zanimiva. Ali obstaja kakšna knjiga o črnih luknjah za poplone laike? Po možnosti v angleščini?

Vesolje v orehovi lupini je ena taka knjiga, ki je že pted leti bila prevedena v slovenščino, mislim, da je izšla pri založbi Učila.
Verjetno jo boš dobil tudi v angleščini, če ti slovenščina ne gre dobro! ;)
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.

Bauc ::

FrRoSt je izjavil:

Bauc je izjavil:

Tema, ki jo je odprl Tomas mi je zelo zanimiva. Ali obstaja kakšna knjiga o črnih luknjah za poplone laike? Po možnosti v angleščini?

Vesolje v orehovi lupini je ena taka knjiga, ki je že pted leti bila prevedena v slovenščino, mislim, da je izšla pri založbi Učila.
Verjetno jo boš dobil tudi v angleščini, če ti slovenščina ne gre dobro! ;)


Slovenščina mi gre za eno silo:) Verjetno je veliko več literature v angleščini, ker se mi zdi, da zadnje čase večinoma prevajajo romane za na plažo:)

nergac ::

Off topic:
Celotna fizika se da razumeti, ne da bi enkrat uporabili besedo sila ...
Pač uporabljaš r in a ter odvodke ...
Energija je nekako bolj "logična".

Pa tiste glupe srednješolske definicije "Kaj je sila?" in so začeli opletati z vektorji in prijemališči ...

Sila je odličen pojem v popularni kulturi.

"Naj bo Sila z Vami ..."

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nergac ()

bajker ::

Z silami ni nič narobe. Ker gre za nekaj izkustvenega, je ljudem to lažje razumeti kot odvode.
Poleg tega večina pozna Silo. (Be the Force with you :D)

nergac ::

Sem malce čuden.
Odvodi so sila enostavni in logični.
Fizikalna sila je kar nekaj.
Na koncu sem si pomagal s prenosom energije na določeni površini ...

Jediji pa so zelo logični ...
Še dolgo bom živel.
Zdi se mi, da jih je Yoda dočakal 900.

BigWhale ::

FrRoSt je izjavil:

Ubežna hitrost ... je neki pojem, ki obstaja povsod, tudi na našem tretjem kamnu od sonca! To je hitrost, ki jo mora doseči predmet, ali pa raketa, da se iztrga, premaga gravitacijsko silo


Ne, to je narobe. Ubezna hitrost je za rakete z lastnim pogonom nepomembna. Ubezna hitrost je relevantna samo za predmete brez lastnega pogona. Ce se z raketo usmeris navpicno navzgor in se zacnes premikati s konstantno hitrosto 1m/s bos cez 200.000 sekund na visini 200km. Cez 384 milijonov sekund bos pa na Luni. Oziroma na razdalji 384 milijonov kilometrov stran od Zemlje.

Problem taksnega nacina potovanja je predvsem v tem, da je energijsko blazno neucinkovit.

nergac ::

BW, zvito, ni kaj ... ha ha ...

Nehajte že mutiti ...
Bom moral pregledati svoje 30 let stare zapiske ...
Vse je notri ...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nergac ()

nergac ::

Ker sem pa lenoba, dam samo kontra primer.

Kot jedi frcnem frnikolo s 1/2 c z ljubljanskega nebotičnika navzgor.

Frnikola bo zagotovo ubežala zemljini gravitaciji, pa i šire (verjetno ne bo postala niti mini satelit).

Naredimo še idealizacijo, da je Zemljino ozračje vakuum, tako da ne bo trenje prej skurilo frnikolo.

Upam da sem malce prispeval s teoretičnega stališča, kaj naj bi bila ubežna hitrost.

O raketah in motorjih pa nimam pojma ...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nergac ()

FrRoSt ::

BigWhale je izjavil:

FrRoSt je izjavil:

Ubežna hitrost ... je neki pojem, ki obstaja povsod, tudi na našem tretjem kamnu od sonca! To je hitrost, ki jo mora doseči predmet, ali pa raketa, da se iztrga, premaga gravitacijsko silo


Ne, to je narobe. Ubezna hitrost je za rakete z lastnim pogonom nepomembna. Ubezna hitrost je relevantna samo za predmete brez lastnega pogona. Ce se z raketo usmeris navpicno navzgor in se zacnes premikati s konstantno hitrosto 1m/s bos cez 200.000 sekund na visini 200km. Cez 384 milijonov sekund bos pa na Luni. Oziroma na razdalji 384 milijonov kilometrov stran od Zemlje.

Problem taksnega nacina potovanja je predvsem v tem, da je energijsko blazno neucinkovit.

PRIZNAM, Grande Kiturina, motil sem se, motim se, posipam se s pepelom!!! :8)

Svet je poven iznajdljivih in pametnih dečkov, katerih ne moreš prenesti naokrog, saj so tako iznajdljivi, da kar splezajo po lestvi in jim je razumevanje ubežne hitrosti nepomembna španska vas!!
In to bili sposobni narediti seveda tudi iz ČL!

Bi lahko PROSIM sedaj ODBRISAL tistih nekaj postov predvsem od up.@bajkerja, da še midva izmenjava nekaj mnenj in pogledov, čisto tako, za vas profesionalce na najini laični, nestrokovni in amaterski podlagi in debati!!

In naj nama vsi ostali visokokvalificirani učenjaki ne gledajo v besede in nama prihranijo svoja pametovanja.

PLIS!! :)
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.

nergac ::

Ne jokaj.
Tema je o črnih luknjah.
Vi pa hočete spet nekaj z raketami in pogoni ...

Do črnih lukenj so prišli najprej teoretično ... Merjenja pa so to potrdila.

Vi pa takoj z raketami in pogoni skozi črvine ...

Treba se je držati teme in prenašati teoretike tukaj.

In sploh ni tako nič blazno težkega.

Literature, blogov, dokumentarcev na to temo je na tone.

Brez ene matematične formule, če je to komu antipatično.

BigWhale ::

nergac je izjavil:

Ker sem pa lenoba, dam samo kontra primer.
Kot jedi frcnem frnikolo s 1/2 c z ljubljanskega nebotičnika navzgor.
Frnikola bo zagotovo ubežala zemljini gravitaciji, pa i šire (verjetno ne bo postala niti mini satelit).


Saj tega ni nihce zanikal. To ni noben kontra primer. Prva dva odstavka na Wikipediji je treba prebrat.

nergac ::

Slovenski ali anglosaksonski?

No grem prebrat slovensko ... Bom se popravil, obljubim.

Sem prebral kar vse ...

Najbolj enostavna razlaga je
1/2 m v *v = k M m / r

Ob idealizacijah, ki so smiselne: krogla, točka, vakuum ...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nergac ()

nergac ::

Predem me lovite za k, ta pade iz reševanja diferencialne enačbe :)

Zdaj pa zadosti, ne ukvarjam se več s tem že več kot 10 let ...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nergac ()

FrRoSt ::

nergac je izjavil:

Ne jokaj.
Tema je o črnih luknjah.
Vi pa hočete spet nekaj z raketami in pogoni ...

Do črnih lukenj so prišli najprej teoretično ... Merjenja pa so to potrdila.

Vi pa takoj z raketami in pogoni skozi črvine ...

Treba se je držati teme in prenašati teoretike tukaj.

In sploh ni tako nič blazno težkega.

Literature, blogov, dokumentarcev na to temo je na tone.

Brez ene matematične formule, če je to komu antipatično.

Ni problem v tem! Problem pri teh zadevah je vedno, da se zgodi isto! Pride GrandeKiturina, ki se nekaj dobrohotno in dobronamerno vsili kot nek arbiter, potem pa se zadeva pobriše, konča in pomete pod preprogo!
Namesto da bi diskusija tekla on bi se lahko marsikaj naučili tako v teoriji kakor tudi v praksi...

Samo očitno nam še ni usojeno zapustiti te Butalske črne luknje!! 8-)

Zdaj, ali smo prehodili premalo stopnic po lestvi, nismo dosegli ubežne hitrosti ali pa imamo napačen pogon (na fižolovo paro), čeprav trdijo, da pogon ni važen on če ga imaš tudi ubežne hitrosti sploh ne potrebuješ .....

..... naj vsak PRESODI SAM! :)):)):))

*Butalesovecnepogonjebedenubeznahitrostpanerazumljivainnejasnazdajsepapejtej....
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.

nergac ::

Pa dobro, to je najmanjši problem ...

Če me preveč razjezijo, začnem zelo nergati ...

Sicer je potem večina v rdečem, ampak tisti ta pravi argumenti vedno ostanejo.

Ni pa tu mesto, da nudim inštrukcije.

Ne podpiram lenobe.

nergac ::

Zdaj pa, če astronomija 9 pri Čadežu v prejšnjem stoletju in pa Diferencialna geometrija pri Saksidi 9 v 3 letniku UNI študija pedagoške matematike na FMF ni zadostna referenca, tudi prav.

(Moral sem se pohvaliti).

Mi je pa bilo to dokaj simpl, kake druge zadeve pa sem se matral.

Se mi pa zdi da sta bila oba profesorja dosti manj stroga do mojih napak kot sem sam do drugih in seveda sebe.


Sem pa takoj uvidel, da so bile moje napake totalne neumnostim posebej pri Astronomiji.

Ne boste verjeli, ravno pri statistiki.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nergac ()

FrRoSt ::

Kaj pa tebi nergač zdaj ni jasno!???? 8-O

Kakšna je razlika med debato in inštrukcijam?

Ali kaj spada pod inštrukcije ali pod debato!??

Ker tukaj je POVNO enih "inštruktorjev" ki jih NIHČE nič ne vpraša, BRIHTNI so pa tako ..... da se kar kadi!?
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.

nergac ::

Zakaj mi be moral kaj kdorkoli kaj vprašati?

To je FORUM.

Ali se lahko nerga samo v Loži ...

Telepatije ne obvladam, tako da ne vem.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nergac ()

FrRoSt ::

nergac je izjavil:

Zakaj mi be moral kaj kdorkoli kaj vprašati?

To je FORUM.

Saj ne pravim, da bi te kdo MORAL KAJ vprašati!! 8-O
Sprašujem samo, če je to (se ti zdi to) NORMALNO!??

A Kaj!?? TO, da te pobrišejo, pa ne samo neke bedarije z @reevsom, ampak nastavke za resno debato kot je @bajker!??

Iskrene čestitke za faks!! Morda bi tudi jaz moral poskusiti tam! ;)
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.

nergac ::

Če te zanima, zakaj pa ne.

Bili so super dokumentarci z nekim Khanom.

Pa je bil nek ameriški vodovodar, ki si je plačal študij in ovrgel neko Hawkingovo tezo. Hawking takoj priznal zmoto.

Sam imam druge načrte ...
Hitropotezni šah ... Malo pravil, ogromno kombinacij, dosti napak in neprevidljivosti ...

Imam še cca 20 let časa za pripravo na turnirje seniorjev.

FrRoSt ::

Dobro!

1! Ali razumeš problem tega paradoksa ubežne hitrosti in problema s pogonom in grma, v katerem tiči (ta) zajec!?

2! Imaš še kaj več informacij o tem dokumentarcu s Khanom?

3! Kakšna je razlika med GrandeKiturino in Hawkingom!?
3b! In kaj imata skupnega!?
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.

nergac ::

1! Pojma nimam. Pogon je zame popolnoma nepomemben.
2! Po spominu: šlo je za ohranitev informacije, ki se ohranja, podobno kot zakon o ohranitvi energije. Nekaj v povezavi s črnimi luknjami. Bolj podrobno ne vem povedati.
3! Hawking takoj prizna zmoto!
3b! Oba se trudita po najboljših močeh!

nergac ::

Nobelovci so dobili nagrado za teoretične izračune, ki so jih potrdila fizikalna merjenja, ki so tudi zelo fascinantna, nič manj kot pristanek človeka na luni.

A zdaj vidiš v katerem grmu tiči zajec.

Nismo vsi za vse.

FrRoSt ::

Človek dlje od Lune ni niti prispel. In še lep čas ne bo!

Samo to ni nič v primerjavi s tem Butalskim forumom, kjer te enostavno pobrišejo, če ne sodiš v njihove miselne okvire. Debate izven njih so nemogoče....

V tem grmu tiči zajec!

Še eno težko vprasanje za konec!? Kakšna je RAZLIKA med VelikimKitom in reevsom!???

Saj ne pričakujem, da boš PRAVILNO odgovoril, me pa zanima, kako boš odgovoril. ;)
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
«
1
2 3 4


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Dobili prve posnetke črnih lukenj in okolice (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
6317512 (13447) spegli
»

Hawking: klasičnih črnih lukenj ni

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
128496 (5639) Yggdrasil
»

Črne luknje (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
938436 (7897) Thomas

Več podobnih tem