»

Magnetarji so lahko vir radijskih izbruhov

radioteleskop CHIME

vir: Ars Technica
Nature - Raziskovalci so z opazovanjem magnetarja v naši galaksiji potrdili tezo, da so te mlade hipermagnetne nevtronske zvezde viri vsaj nekaterih hitrih radijskih izbruhov, ki že dobrih ducat let begajo astronome in astrofizike.

Leta 2007 so ameriški astrofiziki v šest let starih meritvah avstralskega radijskega teleskopa Parks razbrali dotlej neznan fenomen: močan in zelo kratkotrajen radijski blišč dolžine nekaj milisekund. Rodila se je kategorija hitrih radijskih izbruhov FRB (fast radio burst), ki je hitro postala ena poglavitnih ugank sodobnega opazovanja vesolja. Zaradi ponavljajoče se in izjemno usmerjene narave nekaterih takšnih dogodkov so se na primer pojavile tudi hipoteze, da gre za komunikacijsko metodo tujskih civilizacij. Toda bolj prizemljeni raziskovalci so imeli že spočetka za enega glavnih osumljencev nevtronske zvezde. Medtem ko so nekateri blišči enkratne narave in verjetno posledica katastrofičnih dogodkov, kot so supernove ali trki večjih nebesnih teles, pa jih...

8 komentarjev

Nobelova nagrada za fiziko 2020

Nobelove nagrade - Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko bodo podelili za raziskave na področju vesolja, so sporočili iz Kraljeve švedske akademije znanosti. Za odkritje, da je nastajanje črnih lukenj robustna napoved splošne teorije relativnosti, prejme polovico nagrade britanski matematik in fizik Roger Penrose. Drugo polovico pa za odkritje, da je v središču naše galaksije Rimske ceste supermasiven objekt, najverjetneje črna luknja, prejmeta nemški astrofizik Reinhard Genzel in ameriška astronominja Andrea Ghez. Nagrade bodo prejeli na svečani slovesnosti decembra.

Čim masivnejši je objekt, višja je ubežna hitrost. Ker je hitrost svetlobe končna, dasiravno zelo visoka, so se že v 18. stoletju nekateri raziskovalci vpraševali, ali bi lahko obstajali temni objekti, ki bi imeli ubežno hitrost višjo od svetlobe. John Michell je že leta 1783 izračunal, da bi imela zvezda z enako gostoto kot Sonce, a 500-krat večjim premerom, ubežno hitrost višjo od hitrosti svetlobe. Pierre-Simon Laplace je leta 1799...

164 komentarjev

Nagrada v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo 2019

Nobelove nagrade - Znani so vsi letošnji Nobelovi nagrajenci, in sicer jih bo letos zaradi dveh nagrad za književnost več kot običajno. Danes pa so razglasili še prejemnike sorodne nagrade v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo, ki jo podeljujejo po predlogu švedske centralne banke. Nagrade se bodo letos razveselili indijski ekonomist Abhijit Banerjee, francoska ekonomistka Esther Duflo (oba MIT) in ameriški ekonomist Michael Kremer (Harvard). Nagrado prejmejo eksperimentalni pristop v boju proti svetovni revščini. Esther Duflo je šele druga ženska, ki je dobila nagrado za ekonomijo.

Z letošnjo nagrado želijo pripoznati pomen vojne proti revščini, ki jo kljub drugačnemu vtisu v zadnjih desetletjih dobivamo. Od leta 1995 do lani se je ekonomski standard najrevnejših držav na svetu podvojil (merjeno v BDP), umrljivost otrok se je prepolovila, delež otrok, ki hodijo v šolo, pa je zrasel s 56 na 80 odstotkov. A še vedno več kot 700 milijonov ljudi živi v absolutni revščini, letno zaradi ozdravljivih bolezni umre pet milijonov otrok, mlajših od pet let, in polovica vseh otrok na svetu konča izobraževanje s pomanjkljivo pismenostjo in računstvom.

Letošnji nagrajenci so v boju proti revščini pokazali, da lahko globalni problem zreduciramo na vrsto...

7 komentarjev

Nagrada v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo 2018

Nobelove nagrade - Letošnja razglasitev Nobelovih nagrad se končuje z razglasitvijo prejemnikov nagrade za dosežke v ekonomiji, ki jo švedska centralna banka podeljuje od leta 1969. Letos jo prejmeta ameriška ekonomista William D. Nordhaus in Paul M. Romer, ker sta v gospodarsko rast vkomponirala inovacije in podnebje. Ukvarjala sta se z vprašanjem dolgoročne in trajnostne rasti ter proučevala vzroke in posledice tehnoloških inovacij in podnebnih sprememb.

Nordhaus je magistriral na Yalu ter doktoriral na MIT-u. Večji del svoje kariere je bil profesor na Yalu, vmes pa je v času Carterjeve administracije vodil Svet ekonomskih svetovalcev (1977-1979) ter bostonsko podružnico ameriške centralne banke (2014-2015). Raziskovalno se je ukvarjal z...

3 komentarji

Nagrada v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo 2017

Slo-Tech - Z današnjo razglasitvijo prejemnika nagrade za ekonomijo, ki jo v spomin Alfreda Nobela od leta 1969 podeljuje švedska centralna banka, se končuje podaljšani Nobelov teden. Letošnji nagrajenec je ameriški ekonomist Richard H. Thaler, ki si jo je prislužil s svojimi prispevki k vedenjski ekonomiji. To je veja ekonomije, ki uporablja tudi dognanja psihologije in skuša opisati delovanje ljudi, ki ni vedno razložljivo kot popolnoma racionalno.

V ekonomiji moramo poenostavljati, da lahko sestavimo uporabne modele. Ti največkrat predpostavljajo, da imajo ljudje popolne informacije, da so popolnoma racionalni in da zasledujejo lastno korist. Toda resničnost se često ne ujema z rezultati takšnih modelov, ker smo ljudje kompleksna bitja. Thaler je raziskoval zlasti fenomene omejene...

2 komentarja

Fiziki štirikrat bronasti

Slo-Tech - Naslednja v vrsti velikih olimpijad iz znanj, kjer redno tekmujejo naši dijaki, je fizikalna. Letos so na tem tekmovanju osvojili štiri bronaste medalje in eno pohvalo, s čimer so približali lanskemu uspehu in presegli slovensko povprečje.

Letošnja že 47. mednarodna fizikalna olimpijada (IPhO) je potekala v soorganizaciji Švice in Liechtensteina. Na njej so za Slovenijo nastopili Tomaž Cvetko, Aleksej Jurca in Jakob Robnik (vsi Gimnazija Bežigrad), Luka Govedič (II. gimnazija Maribor) in Jernej Debevc (Prva gimnazija Maribor). Prvi štirje navedeni so osvojili bronasto medaljo, peti pa pohvalo. Najboljši dosežek med našimi je uspel Alekseju Jurci, ki je osvoji 142. mesto (56,2...

5 komentarjev