Priporočamo v branje...

Pred časom je nekdo rekel, da bi rad, da se mu priporoči dobre knjige v branje. Ker trdno verjamem, da bo branje ostalo ena izmed vrst razvedrila in širjenja obzorij, sem odprla to novo temo. Mnogi se zagotovo spomnite teme Poletno branje, ki pa se je nekoliko razrasla in zaradi naslova postala neprimerna.

Tukaj nadaljujemo s predlogi za branje. Potrudila se bom, da vam bom dala čim več naslovov na voljo (to je precej pogojeno z mojim prostim časom), upam, da mi boste nekoliko priskočili na pomoč tudi uporabniki.

Zaželeno je, da se napiše kratek povzetek vsebine (Lahko v 5 povedih.) in čim bolj pravilno črkuje (ime in) priimek avtorja kot tudi naslov knjige.

Zaradi pomanjkanja časa zaenkrat samo naslovi; kasneje se lahko nadejate tudi povzetka vsebine.

Alessandro Baricco: Svila.
Nežna, skoraj muzikalna zgodba o potovanju trgovca s sviloprejkami na Japonsko, da bi kupil sviloprejke za svoje obrate v Franciji. Zgodba o ljubosumni ženi in srcu, ki ne ve, kje bi se usidralo.

A. Baricco: Devetsto.
Monodrama o jazzovskem inštumentalistu na prekooceanki.

Bernhard Schlink: Bralec.
Zgodba o odraščajočem fantu, ki se povsem po nesreči spozna s starejšo žensko in se z njo intimno zaplete. Njuno razmerje fanta zaznamuje za celo življenje. Je roman o povojnem času v Nemčiji, ko se je država poskusila znebiti "nacističnih voditeljev" in je v proces spravila vsakega, ki je le malo sodeloval. Zelo zanimivo.

Michael Ondaatje: Angleški pacient (bolj priporočljivo je brati angleško različico; The English Patient).
Eden mojih najljubših romanov. Zgodba se odvija v času druge svetovne vojne, nekoliko tudi pred njo (kartografiranje Sahare), glavnina pa teče v Italiji po njeni kapitulaciji. Srečamo se z bolniško sestro Hano, ki se naseli v stari graščini s svojim do neprepoznavnosti opečenim pacientom, ki nima zgodovine, da bi skrbela zanj. Meni, da mu nenehno premikanje po Italiji škoduje in da bo zdaj zdaj umrl. Pred smrtjo se mora pacient soočiti s svojo zgodovino, s svojo sebično žensko, z raziskovanji puščave pred vojno in s svojo nacionalnostjo. Fiktivni svet, v katerem je podana razlaga, kako je Rommel prišel v Kairo. (Gre za izmišljeno zgodbo.)

Andrej Blatnik: Zakon želje.
Kratke zgodbe, iz katerih močno veje Carverski duh. Preproste, skoraj minimalistične zgodbe, ki pa imajo poseben žar - dve osebi zgodbe namreč močno poveže in raziskuje, kaj se med njima plete. Precej humorni dialogi. Že po prvi zgodbi veš, da moraš prebrati do konca. V enem dnevu, če je mogoče.

Drago Jančar: Zvenenje v glavi.
V zaporu se zgodi upor, ki traja več dni in v katerem zaporniki uporabijo vsa sredstva, da se uprejo. Krvav upor, ki se začne zaradi povsem nepomembne geste. Kot so se upori začenjali že v antičnem Rimu. Upor, ki se navija okoli košarkarske tekme, ki na koncu sploh ni več pomembna. Upor, ki med enakopravnimi uporniki vzpostavi totalitarni režim. Knjiga, ki prepriča v to, da je zapor najbolj nasilno mesto.

D. Jančar: Katarina, pav in jezuit.
Osemnajsto stoletje. Čas še zadnjih velikih romanj, ki jih potem prepovedo. Zdi se, da Jančar ljubi male vzroke velikim stvarem. Prepir v krčmi zaradi pripovedovalca, ki ne prenese občutka nepomembnosti. Katarina se odpravi na romanje, da bi našla svoja moška, ki ju dan za dnem živo sanja. Da bi izmed njiju izbrala enega za vse življenje. Da bi našla ljubezen. Pav je vojak, ki se odpravi v bitko, da bi si prislužil odlike in občudovanje s strani svojega strica, pomembnega barona Windischa. Da bi se vojskoval v slavo Mariji Tereziji. Da bi prakso iz vojaške šole udejanjil. Jezuit, ki je v Paragvaju videl umor nedolžne deklice, neha verjeti v Boga. Božji sin, ki se odtuji svojemu voditelju iun išče tisto nekaj, kar bo resnično, kar ga bo osrečilo in izgnalo hlad iz njegovega srca. Ko to najde, hkrati tudi izgubi. In ko ponovno najde, je hlad tako globko v njem, da ga ne more več izgnati. Eden res velikih slovenskih romanov, ki je, kjub dogajalnemu času 18. stoletja, zelo sodoben.

Josef Škvorecký: Prima sezona.
Zgodba o fantu, ki išče svojo veliko "ljubezen". Komična zgodba o fantu, ki ne zna odnehati in ki je vedno tragično "zaljubljen". Prikupna zgodba, ki mladost postavlja v prvi plan, med tem ko se v ozadju godijo druge, pomembnejše stvari.

Prvo kot prvo... prevodi so zelo švoh stvar. Skrajno grdo. Rajš original kje staknte.

Sicer pa:

Miha Mazzini - Telesni čuvaj - SL
www.telesnicuvaj.com
Mazzini mi je itak všeč, ker je precej inventiven. Zgodba pa gre o osebnem varnostniku za eno žensko, ki naj bi jo ubili. Ampak ta varnostnik ni navaden varnostnik... precej zanimivo.
Renate Dorrenstein - A heart of stone - original NL, bral EN
Ellen krivi sebe, da je njena mati ubila celo družino, ker ji ni bilo všeč ime novorojenke... po 25 letih doživlja katarzo. Precej kul, ker je zgodba pisana s tokom zavesti.
Drago Jančar - Zvenenje v glavi -SL
Se pridružujem izbiri, zanimiva kombinacija pisateljskega sloga in politike aka Kako voditi upor v zaporu.
Miha Mazzini - Kralj ropotajočih duhov - SL
Zgodba o fantiču, ki je komaj našparal za svoj gramofon. Je bil posnet film po tem romanu, Sladke sanje.
Mazzini - Godbe - SL
Seka. Kratke zgodbice.

Če smo že pri Mazziniju: Zbiralec imen.

Douglas Adams: Štoparski vodnik po galaksiji
Trilogija v štirih delih, je pa 5 knjig. Btw, prevod Alojza Kodreta seka.

Douglas Adams: Holistična detektivska svetovalnica Dirka Gentlya
2 knjigi (če se prav spomnim)

Vladimir Bartol: Alamut
Govori o islamski sveti vojni okrog leta 1000 na bližnjem Vzhodu. knjiga je zelo preroška, saj se v njej že pojavljajo verski fanatiki, beri talibani oz. teroristi. Seveda je zgodba globja kot let to!

Verjamem, da jo je mnogo lanskih in letošnih maturantov že prebralo, vendar menim, da si zasluži večkratno branje. To je najboljša knjiga slovenskega avtorja, kar sem jih bral.

Nina Kokelj, Sviloprejka

Sviloprejka se začne z uvodnim zapisom ali pesmijo in se sprehodi po petih sklopih ali poglavjih, naslovljenih Vodnjak, Baba Lepa, Sviloprejka, San in Hodnik, ki pa se že po zunanjeoblikovnem zapisu razlikujejo od klasičnega v pripovedih delih. Pisanje prehaja v miselne utrinke, poetske pasaže. Deli knjige niso niti zaokrožene celote niti logična linearna nadaljevanja. Ob branju dobi bralec občutek natrganih, fragmentarnih zapisov, ponavljanja, nepredvidenega vračanja k že zapisanim motivom. Prav z zabrisano konstrukcijo pripovedne strukture stopi v ospredje atmosfera pravljičnosti, začaranosti, ki meji in prehaja v fantastično. Prostor in čas dogajanja sta imaginarna, gotovo pa si ju bralec naslika na podlagi vseh asociacij iz knjige, ki jih vzbudijo elementi, kot so ruralnost, pristen stik z naravo in njeno močjo, poskusi obvladovanja nadnaravnega, barvitost pokrajine – zdi se, kot da gre za središče mitskega sveta.

Citat iz članka Petre Koršič - celoten članek najdete tukaj.

Vladimir Nabokov: Lužinova obramba

Avtor, tudi pisec Lolite, tokrat preseneča v drugi razsežnosti. Lužin je šahovski genij, ki se s šahom sreča povsem naključno. Razen šaha v življenju ne zna ali zmore ničesar. Zato mu tudi življenje brez šaha ne pomeni nič. Težka situacija za nekoga v njegovem času, ko širše okolje šah jemlje kot družabno igro in nikakor ne kot način služenja denarja.

Z velikim veseljem priporočam.

Mihail Bulgakov: Mojster in Margareta

Leta sem iskal to knjigo. Nakar nekega dne, kot običajno obiščem C. in ga pobaram, če ima kaj spec. robe. In on meni, da ne, in mi ponuja šrot. Nakar me med tem zlaganjem na pult, milo rečeno zadane kap.

Najboljše stvari pridejo same mimo.