Linux Weekly News - Popularni odprtokodni pisarniški paket bo v sedmi izdaji, ki bo uradno izšla čez kak mesec dni, najverjetneje dobil priponko "Personal edition". V odprtokodni skupnosti je zaradi tega precej završalo, saj to obenem nekako pomeni, da bo obstajala tudi poslovna, plačljiva različica. In res, kot so na blogu sporočili iz Document Foundation, organizacije, ki skrbi za razvoj LibreOffica in, ki bo jeseni praznovala desetletnico, se bo to najverjetneje zares zgodilo.
Etiketa personal edition je namreč del petletnega marketinškega načrta, ki so ga pripravili v Document Foundation, vse skupaj pa je v javnost prišlo delno po nesreči, saj posvetovanja s skupnostjo še niso povsem končana.
Skratka, skrbi so odveč, če uporabljate LibreOffice, ga boste brezplačno uporabljali še naprej. Bo pa v bodoče na voljo tudi enterprise različica, s svojim naborom orodij in storitev, ki jih bo potrebno plačati. Razlog je podoben, kot pri številnih drugih odprtokodnih projektih; gre za programsko opremo, ki zahteva precej razvijalskega dela. Približno 70 odstotkov opravljenega programiranja LibreOffica trenutno plačajo podjetja, ki podpirajo fundacijo, konkretno gre za plače približno 40 razvijalcev. Zato je napočil čas, ko je bilo potrebno najti primeren vir dohodkov, ki bi povrnil vsaj del vloženega časa in sredstev.
Za domačo uporabo je for free, z osnovnimi funkcijami.
Za napredno uporabo (domači s.p. ali d.o.o. firma), pa so na voljo napredne stvari; orodja in podpora. To bi znalo bit ok za (večja) podjetja, ki želijo imet dejanski support.
We will see.
root@debian:/# iptraf-ng
fatal: This program requires a screen size of at least 80 columns by 24 lines
Please resize your window
Hocejo rect, da bo Calc postal uporaben za napredne uporabnike?
Vem da je definicija "napredno" ohlapna, ampak vseeno ...
Ce jim uspe izenaciti oz. prekositi funkcionalnost Excela, jim dam se napitnino zraven.
"Everybody is a genius. But if you judge a fish by its ability to climb a tree
it will live its whole life believing that it is stupid."
-Albert Einstein
Sicer nimam nobenega problema placati za libreoffice, ampak zaradi enega samega razloga jih bom bojkotiral.
Ker tole spominja na googlov android model: vzeti open source in potem tako zapacati s svojim closed source drekom, da postane open source sam po sebi neuporaben.
Zanimivo da ljudje še vedno enačijo "plačljivo" s "closed source". In "brezplačno" z "open source". In to celo tu, kjer bi morali razliko poznati. Ogromna količina (morda celo večina) open source programske opreme za podjetja ni zares brezplačna. Seveda tu ne govorimo o tem, da kupiš licenco za uporabo opremen, ampak navadno kupiš podporo in hitre posodobitve. Če si velika firma, ki bo namestila neko open source zadevo zato, da bo na njej poganjala poslovno kritične aplikacije, kjer je padec storitve nedopustna zadeva, potem brez zanesljive podpore tega gotovo ne boš umestil v svoje okolje. Opciji sta načeloma dve: a) zaposliš več ljudi, ki to programsko opremo poznajo do takega nivoja, da bodo lahko vse napake in težave odpravili v predpisanem času. b) plačaš za podporo, ki ti garantira enak SLA. V obeh primerih plačaš. Seveda obstaja opcija c), kjer se zanašaš na forume in prijaen open source community. Samo potem verjetno to ni aplikacija, na kateri sloni tvoje delovanje. Kot je videt, gre Libre Office sedaj v to smer podpore.
Težava z Libre Office, ki jo imam sam, je da je kot programski paket žal neuporaben za delo v poslovnem okolju. Oziroma kjerkoli, kjer imaš potrebo po izmenjavi datotek s kom izven svoje organizacije. Kompatibilnost formatov z MS-om ni tam, kjer bi morala biti. In dokler je MS de-facto standard, mi nič ne pomaga, če je Libre Office še tako dober.
LibreOffice ne bo plačljiv v smislu, da bo za določene funkcije treba plačati oziroma, da bodo vključene le v plačljivo verzijo. Plačljive verzije že obstajajo (ponuja jih Collabora, CIB, kjer plačaš za podporo, odpravljanje bugov, implementacijo novih funkcij). Kot rečeno gre za marketing strategijo, katere namen je spopasti se z problemom, da večje (vladne) organizacije ali firme uporabljajo LibreOffice različico iz uradne strani, brez da bi kaj vrnili nazaj, kar pa ni dobro za celoten LibreOffice ekosistem (ni dobro za TDF, ki živi v veliki večini od donacij posameznikov, niti do ponudnikov plačljivih različic, ki veliko prispevajo k razvoju).
Ideja spremembe imena v "LO Personal edition" je bila ta, da bi različica, ki je na spletni strani bila namenjena posameznikom (ampak nikakor ne bi bila kakorkoli okleščena). Seveda ime "personal edition" organizacijam in firmam "smrdi", torej bi se posledično bolj iskali in odločali za plačljive različice (ali vsaj takšna je ideja).
Drugače pa TDF ne more izdat plačljive različice, ker je neprofitna organizacija. Lahko pa (nediskriminatorno) promovira plačljive različice.
A to pomen da bodo napredni uporabniki preglednic končno dobil pravo alternativo za MS Excel? Ker do zdej vem da so neki jamral da se nekaterih stvari ne da na odprtokodni alternativi naredit tko k bi oni hotl.
A to pomen da bodo napredni uporabniki preglednic končno dobil pravo alternativo za MS Excel? Ker do zdej vem da so neki jamral da se nekaterih stvari ne da na odprtokodni alternativi naredit tko k bi oni hotl.
A ni SoftMaker Office že sedaj solidna plačljiva alternativa? Obenem je že nekaj časa preveden v slovenščino.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Težava z Libre Office, ki jo imam sam, je da je kot programski paket žal neuporaben za delo v poslovnem okolju. Oziroma kjerkoli, kjer imaš potrebo po izmenjavi datotek s kom izven svoje organizacije.
Zanimivo težavo imajo odvetniške družbe. Sodišča namreč uporabljajo OpenOffice in odvetniške pisarne dobivajo v DOCX exportane datoteke... včasih pa kar ODT.
Se pravi za odvetnike je najbolj smiselno, da uporabljajo LibreOffice.
A to pomen da bodo napredni uporabniki preglednic končno dobil pravo alternativo za MS Excel? Ker do zdej vem da so neki jamral da se nekaterih stvari ne da na odprtokodni alternativi naredit tko k bi oni hotl.
A ni SoftMaker Office že sedaj solidna plačljiva alternativa? Obenem je že nekaj časa preveden v slovenščino.
A tole je odprtokodno? Mene zanima če je kakšna poštena odprtokodna alternativa do te mere da tud najbolj napredni uporabniki ne bi pogrešal kakšne funkcionalnosti pri MS Excel. Sploh pa zgleda da je to na naročnino kar je totalno nesmiselno. Pol 10krat preplačaš v življenjski dobi računalnika.
Od kje pa ideja, da neprofitne organizacije ne morejo prodajati plačljivega blaga in storitev?
Neprofitna organizacija lahko normalno prodaja zadeve, samo dobička ne sme razdeliti, ampak ga lahko porabi za svojo dejavnost (npr. plače).
Ja, maš prav, čeprav se v tem primeru marsikaj zakomplicira.
Kaj sem predvsem mislil je, da neprofitna organizacija, kateri namen je predvsem skrbeti za infrastrukturo in vzdrževati skupnost, ter je drugače zavezana, da je nevtralna, je nemogoče, da izda plačljivo verzijo, saj bi bilo v sporu s statutom in več ne bi bila nevtralna (kdo bi se odločil za "enterprise" različico od drugih ponudnikov v skupnosti, če pa jo že tako ali tako ponuja TDF).
@glugy: Ne, ni odprtokodni program. Pro verzija je permanentna licenca, kar pomeni, da ne rabiš plačevat naročnino. Stane okoli 100 evrov, oz. obstaja možnost nadgradnje, če imaš licenco za starejšo verzijo.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
Zanimivo težavo imajo odvetniške družbe. Sodišča namreč uporabljajo OpenOffice in odvetniške pisarne dobivajo v DOCX exportane datoteke... včasih pa kar ODT. Se pravi za odvetnike je najbolj smiselno, da uporabljajo LibreOffice.
Je malo odvisno od tega kak feature-set uporabljaš in (mogoče) tudi v katero smer potuje dokument.
Pri nas, na primer, delamo veliko s Poerpointom in Wordom. Uporabljamo specifična formatiranja in dokumenti gredo čez več postopkov pregledovanja, kjer uporabljamo slednje spremembam in komentiranje popravkov in vsebine. Enkrat sem za foro tak Wordov dokument odprl v LibreOffice in je bilo grozno. Priznam, da je bilo tega okoli 5 let nazaj in se je morda kaj izboljšalo vmes, ampak izkušnje me ne delajo optimista, kar se tega tiče. Izkušnja s Powerpointom pa tudi ni bila dobra. Slike pometane vse povprek. Slogi popolnoma drugačni,... Vsebina se (se mi zdi) sicer ni izgubila, ampak si pa moral celotno prezentacijo ponovno urediti, če si želel uporaben izdelek, ki bi si ga upal komu pokazat. Če je to 400 slajdov, kjer ti vsak vzame med 5 in 10 min, potem časovni vložek ni zanemarljiv. Sedaj si pa predstavljaj, da delaš z mednarodno korporacijo, ki je tvoj naročnik in je besedilni ali pa prezentacijski dokument nekaj, kar jim na koncu prodaš. Če jim boš dal narejeno nekaj, kar je izdelano v LibreOffice, oni odprejo ali v Wordu ali v Powerpointu in dobijo, zaradi sprememb v formatingu, ven en crap, enostavno ne boš več delal za njih.
Ne vem kako zgledajo procesi izdelave dokumentov v odvetniškem svetu (slišal sem za nek LawOffice, ki je nek "fensi" workflow management za naše odvetniške zgodbe), ampak se mi zdi, da so dokumenti tam manj intenzivno oblikovani. Tako da morda lažje preživijo konverzije.
40 razvijalcev?!? Ocitno imajo totalen feature creep.
Koliko ljudi pa razvija Microsoft Office?
Kaj je tvoja poanta? Da, je potrebno posnemati Microsoft? Bodimo posteni. Za 99 odstotkov primerov uporabe lahko vzames 15 let star office in ne bos opazil razlike.
Približno 70 odstotkov opravljenega programiranja LibreOffica trenutno plačajo podjetja, ki podpirajo fundacijo, konkretno gre za plače približno 40 razvijalcev. Zato je napočil čas, ko je bilo potrebno najti primeren vir dohodkov, ki bi povrnil vsaj del vloženega časa in sredstev.
Povrniti komu, tem podjetjem, ki so za razvoj placala?
Pa 40 razvijalcev sploh ni tako majhna stevilka, zanimivo bi bilo vedeti kam gredo vse delovne ure, da pol pisarne po toliko letih se caplja za M$. Druga polovica (Writer, Calc) je za moj profil uporabe vec kot dovolj dobra, tako da predvidevam, da vecino casa vlagajo v preostale aplikacije, a kaksnih silnih rezultatov ni videti?
Kak pa se obnese tale OPENOFFICE, ki ga je gospod zgoraj prilepil. Je kaka finta z njim? Alternativa MSju pride prav.
Finta je tako kot pri vseh alternativah, da so po funkcionalnosti daleč od MS Office.
Za osnovno uporabo (navadni besedilni dokumenti, navadne tabelce) so vsi super, ko pa rabiš napredno funkcionalnost in/ali popolno kompatibilnost, pa alternative žal ni.
Kak pa se obnese tale OPENOFFICE, ki ga je gospod zgoraj prilepil. Je kaka finta z njim? Alternativa MSju pride prav.
Finta je tako kot pri vseh alternativah, da so po funkcionalnosti daleč od MS Office.
Za osnovno uporabo (navadni besedilni dokumenti, navadne tabelce) so vsi super, ko pa rabiš napredno funkcionalnost in/ali popolno kompatibilnost, pa alternative žal ni.
Dobim občutek, da LibreOffice sploh ne poznaš.
Namesto, da bi uporabniku svetoval, naj namesto zastarelega OpenOffice uporabi sodobni LibreOffice, mu podajaš napačne in zgrešene "informacije".
Približno 70 odstotkov opravljenega programiranja LibreOffica trenutno plačajo podjetja, ki podpirajo fundacijo, konkretno gre za plače približno 40 razvijalcev. Zato je napočil čas, ko je bilo potrebno najti primeren vir dohodkov, ki bi povrnil vsaj del vloženega časa in sredstev.
Povrniti komu, tem podjetjem, ki so za razvoj placala?
Pa 40 razvijalcev sploh ni tako majhna stevilka, zanimivo bi bilo vedeti kam gredo vse delovne ure, da pol pisarne po toliko letih se caplja za M$. Druga polovica (Writer, Calc) je za moj profil uporabe vec kot dovolj dobra, tako da predvidevam, da vecino casa vlagajo v preostale aplikacije, a kaksnih silnih rezultatov ni videti?
Koliko aplikacij si že razvil? Samo slediti razvoju drugih SW (OS, knjižnice) terja vsaj eno osebo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Support of ISO standards OpenDocument Format (ODF) Wikipedia
LO:Yes. Advanced support, ODF v1.2 extended
MSO: Partial. Limited support in MS Windows version, and online version, ODF v1.2. Support of ODF in macOS version and mobile versions (Android, iOS, Windows 10 Mobile) are limited and require the use of an online file format conversion service. [23] [24] [25]
Kak pa se obnese tale OPENOFFICE, ki ga je gospod zgoraj prilepil. Je kaka finta z njim? Alternativa MSju pride prav.
Finta je tako kot pri vseh alternativah, da so po funkcionalnosti daleč od MS Office.
Za osnovno uporabo (navadni besedilni dokumenti, navadne tabelce) so vsi super, ko pa rabiš napredno funkcionalnost in/ali popolno kompatibilnost, pa alternative žal ni.
Si že probal OnlyOffice?
Jaz nisem nek zahteven office uporabnik, ampak moj brat je precej bolj zadovoljen. OnlyOffice uporablja Microsoftov format (ne konvertira).
Izgleda kakor da sem plačan da reklamo delam, ampak sem bil presenečen da tega noben ne pozna. Res dobro dela. Pa še bolj modernega videza je.
Kak pa se obnese tale OPENOFFICE, ki ga je gospod zgoraj prilepil. Je kaka finta z njim? Alternativa MSju pride prav.
Finta je tako kot pri vseh alternativah, da so po funkcionalnosti daleč od MS Office.
Za osnovno uporabo (navadni besedilni dokumenti, navadne tabelce) so vsi super, ko pa rabiš napredno funkcionalnost in/ali popolno kompatibilnost, pa alternative žal ni.
Si že probal OnlyOffice?
Jaz nisem nek zahteven office uporabnik, ampak moj brat je precej bolj zadovoljen. OnlyOffice uporablja Microsoftov format (ne konvertira).
Izgleda kakor da sem plačan da reklamo delam, ampak sem bil presenečen da tega noben ne pozna. Res dobro dela. Pa še bolj modernega videza je.
Bom poskusil. LibreOffice je res uporaben. Samo v sharanje je malce tedious.
Samo še toliko bi dodal: zgoraj predlagan SoftMaker Office uporablja Microsoft Office-ove formate dokumentov. Bolj kompatibilno alternativo ne boste našli.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
